TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče je pojasnilo odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS, jasno pa je tudi stališče pravne teorije, da zaradi ustavne določbe, ki ne rešuje vseh odprtih vprašanj, sodišča odgovornost države obravnavajo ob uporabi splošnih pravil obligacijskega prava o krivdni neposlovni odškodninski odgovornosti, zlasti instituta odgovornosti za ravnanje drugega. Toda pravna podlaga tožbenega zahtevka je nedvomno navedena določba Ustave RS, ki jo je sodišče pravilno navedlo, zato očitana kršitev ni podana. Kot izhaja iz citiranega stališča, se določbe OZ uporabljajo zaradi pomanjkanja ustrezne konkretizacije v Ustavi in ne zaradi dejstva, da so določbe OZ dejanska podlaga za odškodninski zahtevek zoper državo.

Glede na jasno opredeljeno stališče pravne teorije, da mora stranka protipravnost uveljavljati že v prvotnem postopku, česar tožeča stranka ni storila, se v obravnavanem postopku na protipravnost ne more (več) sklicevati. Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, je odškodninska odgovornost države ultima ratio. Tovrsten zahtevek je mogoč samo, kadar oškodovanec nima in tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.