TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Vrhovno sodišče se strinja z oceno sodišča druge stopnje, da glede na ugotovljene okoliščine v tožnikovem primeru, ni mogoče šteti, da je država z opustitvijo učinkovite preiskave opustila postopkovne obveznosti 2. člena EKČP, ki varuje posameznikovo pravico do življenja. Je pa s svojim protipravnim ravnanjem pri tožniku povzročila strah in hud občutek ogroženosti, povezan z nezaupanjem v delovanje pravne države, s čemer je bilo nedvomno grobo poseženo v njegovo ustavno pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) ter duševno celovitost, ki je zaobsežena v okviru varstva zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave). Zato ima tožnik prav, ko v reviziji opozarja, da je kot neposredni oškodovanec upravičen do višje odškodnine kot je bila staršema prisojena v zadevi Šilih. Res je tudi, da v praksi Vrhovnega sodišča še ni primerljivega primera, vendar vse izpostavljene okoliščine po oceni Vrhovnega sodišča dajejo dovolj podlage za oceno, da je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo pravično odškodnino (analogna uporaba 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.