na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep II Cp 811/2015 - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – paulijanska tožba – actio Pauliana – pogoj za izpodbijanje – neodplačna razpolaganja – oškodovanje upniko...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
20.5.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep II Cp 811/2015
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0064731
SENAT, SODNIK
Alenka Kobal Velkavrh (preds.), Majda Irt (poroč.), Dušan Barič
INSTITUT VSRS
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – paulijanska tožba – actio Pauliana – pogoj za izpodbijanje – neodplačna razpolaganja – oškodovanje upnikov – vednost dolžnika – vedenje prejemnika – izpodbojna domneva – sprememba tožbe – sprememba stvarne pristojnosti – dopolnitev nepopolnega tožbenega zahtevka – facultas alternativa – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – pravni standard neznatne škode
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v točkah I. in IV. ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje;
sicer se pritožbi zavrneta in se v preostalem izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje (tč. II).
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
sicer se pritožbi zavrneta in se v preostalem izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje (tč. II).
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano (3. odstavek 256. člena OZ). Takšna domneva je po novejši sodni praksi izpodbojna.
Pravilno je stališče, da se pri neodplačnih razpolaganjih za utemeljenost zahtevka ne zahteva, da bi tretje osebe, torej obdarjenci, vedele oziroma se mogle zavedati, da obdarovalec (dolžnik) škoduje svojemu upniku.
Pravilno je stališče, da se pri neodplačnih razpolaganjih za utemeljenost zahtevka ne zahteva, da bi tretje osebe, torej obdarjenci, vedele oziroma se mogle zavedati, da obdarovalec (dolžnik) škoduje svojemu upniku.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.