TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 351,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

III. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Neutemeljen je pritožbeni očitek procesne kršitve pravil o dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP, češ da naj bi sodišče prve stopnje na toženko prevalilo dokazno breme o negativnem dejstvu, da dobropisa ni ponaredila. Toženka, ki se je plačilu zahtevanih zneskov upirala z ugovorom, da ji je tožnica izdala dobropis v višini 4.001,60 EUR, tožnica pa je te trditve prerekala, bi morala za svoj uspeh v tej pravdi dokazati, da ji je dobropis, na katerega se sklicuje, izdala tožnica. Čeprav je sodišču o tem predložila pisni dokument, je tožnica sodišče z nasprotnimi dokazi (predvsem z zaslišanji strank in prič, pa tudi s številnimi indici) uspela prepričati, da dokumenta ni izdala ona, toženki pa tega z ostalimi dokazi ni uspelo ovreči. Ne gre torej zato, da bi ji sodišče naložilo breme dokazovanja negativnega dejstva, ampak zato, da ji s svojimi dokazi v tej pravdi ni uspelo ovreči aktualnega dokaznega uspeha tožnice.

Kakšno težo ima posamezen dokaz v razmerju do drugih dokazov, sodišče presoja glede na vse okoliščine konkretnega primera, v okviru načela proste presoje dokazov. Tako je tudi v tej zadevi prvostopenjsko sodišče sicer vzelo na znanje tudi okoliščine v zvezi z nastankom (tiskom) listine, prav tako je primerjalo vse izdane dobropise, a je glede na uspeh celotnega dokaznega postopka in glede na številne druge indice (naštete zlasti v 15. točki prvostopenjske obrazložitve), ki so vsak na svoj način potrjevali resničnost tožničinih trditev, sledilo tožnici in ne toženki.