TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1557/2016/3 (1313-08) z dne 27. 12. 2016 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Tožnik je že v prošnji za mednarodno zaščito navajal, kakšne so razmere v Bolgariji ter nasilje, ki so mu bili izpostavljeni. Kljub temu se tožena stranka do njegovih navedb ni opredelila, zaključek tožene stranke pa tako ni obrazložen ter se izpodbijane odločitve v omenjenem delu ne da preizkusiti. Izpodbijane odločitve se zato v navedenem delu, ki pa je v zadevi bistvenega pomena, ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.

Tožnik tekom postopka ni bil vprašan o bistvenih okoliščinah, na katere tožena stranka opira svojo odločitev. Tožena stranka je brez ugotavljanja dodatnih okoliščin ocenila, da je Bolgarijo zapustil po lastni volji in da v to ni bil prisiljen. Vse to pa so po presoji sodišča razlogi, ki bi lahko kazali na to, da tožniku ni mogoče očitati nesodelovanja v postopku samo zato, ker je v Bolgariji zaprosil za mednarodno zaščito, pa jo je zapustil, še preden je bilo o njegovi prošnji odločeno.

Zgolj dejstvo, da je tožnik prehajal meje držav na nedovoljen način, samo po sebi še ne more utemeljevati zaključka, da je podana njegova znatna begosumnost in da bi ga bilo zato potrebno skladno z Uredbo Dublin III pridržati, da ne bi preprečil vračanja odgovorni državi članici.