TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

S sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 31/2001 z dne 7. 2. 2001 v zvezi s sklepom senata Okrožnega sodišča v Celju št. Ks 545/2000 z dne 29. 12. 2000 in sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Celju št. Kpr 286/2000 z dne 22. 12. 2000 je bila kršena pritožnikova pravica do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave. Pritožnik nosi stroške postopka z ustavno pritožbo sam.

Eden izmed ustavnih in zakonskih pogojev za odreditev pripora je utemeljen sum. Da bi bil sum, da je posameznik, zoper katerega se odreja pripor, storil kaznivo dejanje, utemeljen, mora biti med drugim predhoden, kar pomeni, da morajo dokazi zanj obstajati, še preden se ukrep, za katerega naj bi bil podlaga (v našem primeru pripor), odredi in izvede. Izpodbijane sodne odločbe se v svojih obrazložitvah glede utemeljenega suma sklicujejo zgolj na sklep o uvedbi preiskave. Ta je bil izdan 19. 12. 2000, torej po trenutku, ko je bila ustavnemu pritožniku vzeta prostost in po trenutku, od katerega dalje naj bi veljal sklep o odreditvi pripora (iz njegovega izreka izhaja, da naj bi veljal od 28. 11. 2000 od 9.30 ure dalje). Sum, da je ustavni pritožnik storil kaznivo dejanje, katerega je bil osumljen, tako v izpodbijanem sklepu ni bi predhoden (antecedenčen). Zato so bile kršene pritožnikove človekove pravice v zvezi z odreditvijo pripora iz 20. člena Ustave in posledično pravica do osebne svobode iz drugega odstavka 19. člena Ustave. Ker izpodbijani posamični akti ne veljajo več, gre pa za presojo dopustnosti posega v pravico do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave, je Ustavno sodišče svojo odločitev omejilo na ugotovitev kršitve pravice do osebne svobode. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih ustavni pritožnik ne navaja.