TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni

- v točki I. izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 4.208,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2021 dalje do plačila v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi

-in v točki II. izreka tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka pred sodiščem na prvi stopnji.

II. V preostanku se pritožba tožeče stranke zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Pravilo iz 171. člena OZ določa predpostavke za (delno) razbremenitev odgovornosti odgovorne osebe, kadar je tudi ravnanje odškodovanca (so)prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma k temu, da je bila škoda še večja. Gre za splošno pravilo za določitev (zmanjšanega) deleža odškodninske odgovornosti odgovorne osebe, ki temelji na presoji, za kolikšen delež je ravnanje oškodovanca povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma za kolikšen delež bi oškodovanec s svojim ustrezno skrbnim ravnanjem zmanjšal verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma obseg škode. Deljena odgovornost skladno s citirano določbo OZ upravičuje oškodovanca le do sorazmerno zmanjšane odškodnine. To pomeni, da kadar je delavec prispeval k nastanku škodnega dogodka, je tožbeni zahtevek omejen samo na tisti del, za katerega je odgovoren delodajalec.

Tožena stranka je tolerirala občasno rezanje cevi s plamenskim gorilnikom in neuporabo zaščitne opreme, čeprav je vedela, da je to lahko za delavce nevarno, saj so bila navodila varstva pri delu, da se cevi, v katerih obstaja možnost, da je v njih olje, režejo z navadno električno rezalko. S tem pa je opustila dolžni nadzor nad delavci. Ker je toženka s svojo pasivnostjo dovolila, da je delavec izvajal dela v nasprotju z varnim načinom rezanja hidravličnih cevi in pri tem ni uporabljal zaščitne opreme, je ustvarila nevaren položaj, ki ga predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu želijo preprečiti, posledica tega pa je bila poškodba zavarovanca tožeče stranke. Zaključiti je mogoče, da je toženka ravnala v nasprotju z 19. člena ZVZD-1 in je bilo njeno ravnanje protipravno. Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu tako, da zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme (prvi in tretji odstavek 5. člena ter 7. točka 19. člena ZVZD-1), tej zahtevi pa tožena stranka ni zadostila.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo ravnanje zavarovanca tožene stranke malomarno in da je tudi sam ravnal v nasprotju z navodili delodajalca in predpisi varstva pri delu, vendar pa je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da je takšno ravnanje delavca pretrgalo vzročno zvezo med predhodno protipravnim ravnanjem tožene stranke, ki je opustila dolžni nadzor nad delavcem za pravilno izvajanja postopka rezanja hidravlične cevi in uporabe zaščitne opreme.