TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba tožene stranke se zavrne in se v obsodilnem delu v I. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu v II. točki izreka in v stroškovni odločitvi v III. točki izreka spremeni tako, da izrek sedaj glasi:

"II.

Ugotovi se, da je parcela št. vpisana pri vl. št. 566 k.o.... last tožeče stranke.

III.

Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh po prejemu te sodbe toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.142,33 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev."

Tožena stranka je dolžna v 15. dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki 234,09 EUR stroškov postopka s pritožbo.

Da se je s predmetno kupoprodajno pogodbo prenesla zgolj pravica uporabe in ne lastninska pravica, pa je mogoče zaključiti tudi na podlagi zemljiškoknjižnega izpiska za to nepremičnino, iz katerega izhaja, da je bila lastninska pravica toženke vknjižena na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 13. 7. 1984 in Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (v nadaljevanju: ZLNDL). Če bi se s kupoprodajno pogodbo prenesla lastninska pravica, bi podlaga za vknjižbo bila le kupoprodajna pogodba, ker pa se je prenesla pravica uporabe in je torej ta obstojala na dan uveljavitve ZLNDL, se je vknjižba opravila tudi na podlagi predmetnega zakona.

Ker je bilo ugotovljeno, da je z dnem uveljavitve ZSKZ originalno lastninsko pravico na nepremičninah pridobila tožnica, je od tega dne naprej šteti, da nepremičnine niso bile v družbeni lastnini in jih je bilo mogoče priposestvovati.

Ker iz kupoprodajne pogodbe nedvomno izhaja, da se prenaša na toženko pravica uporabe družbene lastnine, toženka s tem ne more izkazati pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice in zato njena posest po določbah ZTLR ne more biti opredeljena kot zakonita.