Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo...

387. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije

V skladu z veljavnimi predpisi in s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti sklepajo stranke:

– Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za kemično in gumarsko industrijo
in
– Združenje delodajalcev – Sekcija za kemično in gumarsko industrijo kot predstavniki delodajalcev
ter
– Sindikati: SSS – Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije in Neodvisnost KNSS – Sindikat kemijske in farmacevtske dejavnosti Slovenije kot predstavniki delojemalcev

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za kemično in gumarsko industrijo Slovenije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

2. člen

Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost pretežno v kemični in gumarski industriji na pridobitven način (gospodarske dejavnosti) po standardni klasifikaciji dejavnosti DG 24 in DH 25.

3. člen

Osebna veljavnost

(1)

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2)

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili ta kolektivna pogodba ne velja.

(3)

Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

4. člen

Časovna veljavnost

(1)

Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 30. 6. 2000. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)

Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 60. do 69. člena te pogodbe. Tarifna priloga se sklene do 31. 1. za tekoče leto.

(3)

Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku, se podaljša za eno leto.

5. člen

Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi

(1)

Izraz “delodajalec” pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.

(2)

Izraz “delavec“ pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

(3)

Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.

(4)

Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.

(5)

Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).

(6)

Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.

(7)

“Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.

(8)

Izraz “sindikalni zaupnik” pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.

(9)

Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

6. člen

Enotni minimalni standardi

Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih pri delodajalcih, če le-ti teh standardov ne urejajo.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV

7. člen

Razvrstitev del

(1)

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

I.     tarifni razred: (enostavna dela),
II.    tarifni razred: (manj zahtevna dela),
III.   tarifni razred: (srednje zahtevna dela),
IV.    tarifni razred: (zahtevna dela),
V.     tarifni razred: (bolj zahtevna dela),
VI.    tarifni razred: (zelo zahtevna dela),
VII.   tarifni razred: (visoko zahtevna dela),
VIII.  tarifni razred: (najbolj zahtevna dela),
IX.    tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela).

(2)

Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

(3)

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti mnenje sindikatov.

8. člen

Tipična delovna mesta

Tipična delovna mesta po tarifnih razredih so:

I. tarifni razred

Delovna mesta, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi.

Za opravljanje teh del je potrebno minimalno znanje. Težišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog.

Zahtevana izobrazba: praviloma nedokončana osnovna šola.

V to zahtevnostno kategorijo so razvrščeni poklici, kot na primer: kemijski delavec, farmacevtski delavec, gumarski delavec, transportni delavec, čistilka.

II. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah, ipd.

Za to raven zahtevnosti je praviloma potrebna osnovnošolska izobrazba z dodatnim verificiranim programom specifičnega usposabljanja (krajši eno- ali večmesečni tečaji).

V to kategorijo spadajo poklici, kot na primer: upravljalec kemijskih strojev in naprav, pripravljalec kemikalij, upravljalec farmacevtskih strojev in naprav, plastilec polimernih snovi, pripravljalec gumarskih polizdelkov, skladiščni delavec.

III. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme.

Zahtevana izobrazba: dveletni verificirani program poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

Kemijski, farmacevtski in gumarski poklici za III. zahtevnostno stopnjo se ne pridobijo v rednem izobraževanju.

Poklici drugih usmeritev pa so na primer: konfekcionar manj zahtevnih gumarskih izdelkov, brizgalec, obnavljalec pnevmatik (izobraževanje z internim usposabljanjem), strojni obdelovalec kovin, pomožni administrator, pomožni vzdrževalec električnih instalacij ipd.

IV. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o laboratorijskem delu, uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi umetnih materialov ipd. ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

V to kategorijo so razvrščeni poklici, kot na primer: kemijski procesničar, kemijski laborant, plastikar, galvanizer, farmacevtski procesničar, izdelovalec zahtevnih gumarskih izdelkov, konfekcionar gumarskih izdelkov, izdelovalec upogljivih laminatov, ključavničar, strugar, orodjar, avtoličar, tehnični risar, administrator, prodajalec, vzdrževalec ipd.

V. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varstva pri delu.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva:

-

3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali

-

4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

Značilni poklici te kategorije so na primer: kemijski tehnik, farmacevtski tehnik, gumarski tehnik, gumarski delovodja, delovodja-elektrotehnik, tehnik elektronik, operater na računalniku, programski tehnik, ekonomski tehnik.

VI. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba ali višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba.

Značilni poklici te kategorije so na primer: inženir kemijske tehnologije, inženir farmacije, varnostni inženir, inženir strojništva, inženir elektroenergetike, inženir računalništva, višji upravni delavec, ekonomist, inženir organizacije dela itd.

VII. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.

Za to raven zahtevnosti se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba.

Značilni poklici te kategorije so: diplomirani inženir kemijske tehnologije, diplomirani inženir kemije, diplomirani kemijski procesni inženir, diplomirani inženir farmacije, diplomirani inženir strojništva, diplomirani inženir elektrotehnike, diplomirani ekonomist, diplomirani pravnik, diplomirani inženir organizacije dela itd.

VIII. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem proučevanju, raziskovanju proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna dela v zvezi z znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij ipd.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.

V to kategorijo spadajo na primer: diplomirani inženir kemijske tehnologije – specialist za petrokemijo, silikatno kemijo; diplomirani kemijski procesni inženir – specialist za projektiranje kemijskih procesov in naprav, petrokemijske procese; diplomirani inženir farmacije – specialist za: biofarmacijo, preizkušanje zdravil, radiofarmacijo, farmacevtsko kemijo, sanitarno kemijo, klinično farmacijo, toksikološko kemijo itd., magister kemijske tehnologije, magister kemijskega procesnega inženirstva, magister farmacije, magister ekonomije ipd.

IX. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo visoko zahtevna, samostojna svetovalna znanstveno-raziskovalna dela.

Teoretično in praktično znanje in sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.

V to zahtevnostno kategorijo se praviloma uvrščajo delovna mesta, za katere se zahteva doktorat znanosti.

9. člen

Prenos pooblastil

Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.

10. člen

Pogodba o zaposlitvi

(1)

S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:

-

sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta in tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas,

-

letni dopust,

-

ukrepe za posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

osnovna plača in dodatki,

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje...),

-

način spremembe pogodbe,

-

druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.

(2)

Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena...).

(3)

Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(4)

Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

(5)

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

(6)

Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma splošne akte.

11. člen

Poskusno delo

(1)

Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.

(2)

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.

(3)

Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

-

za dela I. do III. tarifnega razreda največ en mesec,

-

za dela IV. tarifnega razreda največ dva meseca,

-

za dela V. tarifnega razreda največ tri mesece,

-

za dela VI., VII., VIII. in IX. tarifnega razreda največ šest mesecev.

(4)

Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.

(5)

Delavec mora prejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi negativne ocene o poskusnem delu najkasneje zadnji dan poskusnega dela, sicer se šteje, da je uspešno opravil poskusno delo.

12. člen

Pripravništvo

(1)

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače;

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2)

Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(3)

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).

(4)

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor ali ustrezna strokovna služba. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

(5)

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(6)

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

(7)

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(8)

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

(9)

Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

(10)

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

(11)

Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.

13. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

(1)

Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.

(2)

Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik.

(3)

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.

(4)

O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, katerega član je delavec.

(5)

Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.

(6)

V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.

14. člen

(1)

Poslovodni delavec opredeli naloge za obdobje najmanj 1 meseca, odvisno od zahtevnosti del, ter tekoče spremlja doseganje količine in kakovosti opravljanja del. Na osnovi teh rezultatov na koncu obdobja poslovodni delavec odloči o delavčevem znanju in zmožnostih za opravljanje del, na katera je razporejen.

(2)

Po opravljenem postopku preverjanja znanja v primeru negativne ocene lahko poslovodni delavec sprejme sklep o razporeditvi delavca na druga dela, ki ustrezajo njegovemu znanju oziroma zmožnosti. V primeru, če se ugotovi, da pri delodajalcu ni del oziroma delovnega mesta, ki bi ustrezalo znanju in zmožnostim delavca, delavcu preneha delovo razmerje.

(3)

Postopek je javen.

(4)

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izda poslovodni delavec.

(5)

Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom, ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

(6)

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.

15. člen

Razporejanje delavcev v izjemnih primerih

(1)

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu, ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav ter obratov.

(2)

Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

Razporeditev v skladu s tem členom lahko traja le toliko časa, dokler trajajo v prvem odstavku navedene okoliščine.

Sklep o razporeditvi delavcev v skladu s predhodnim odstavkom sprejme poslovodni organ ali od njega pooblaščeni delavec. Ugovor delavca na ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa.

16. člen

Razporejanje delavcev iz kraja v kraj

(1)

Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,

-

če bi zaradi tega trajala pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi:

-

za matere delavke oziroma delavke(ce) samohranilke(ce) z otrokom do treh let starosti, delavce, ki negujejo težje prizadete družinske člane in delavke(ce), ki jim manjka do redne upokojitve do pet let, skupaj več kot 2 uri dnevno;

-

za druge delavce: skupaj več kot 3 ure dnevno.

(2)

V primerih, naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

(3)

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).

17. člen

Prevzem na delo k drugemu delodajalcu

(1)

Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu pod naslednjimi pogoji:

-

da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,

-

da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu;

-

da se delovna doba delavca, ki je prevzet k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

(2)

Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.

(3)

Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.

18. člen

(1)

Delavcu, ki je začasno razporejen k drugemu delodajalcu, pri delodajalcu mirujejo pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja in disciplinskega postopka.

(2)

Za čas te razporeditve delavec ne more prejemati manjše osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, kot jo je prejemal pred razporeditvijo.

19. člen

Delo na domu

(1)

Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in delodajalcem se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.

(2)

Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

(3)

Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost in zdravje pri delu.

(4)

V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

Delavci, ki delajo na domu, ima enake pravice in obveznosti.

20. člen

Določanje in reševanje presežnih delavcev
Začasno prenehanje potreb po delavcih (začasni presežki)

(1)

Začasni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, ko zaradi poslovnih razlogov delavcem začasno ni možno zagotoviti dela na delovnem mestu, za katero so sklenili delovno razmerje, oziroma jih začasno razporediti za opravljanje drugih del v družbi.

(2)

Obstoj začasnega presežka delavcev ugotovi poslovodni organ družbe, ki tudi določi delovna mesta in število delavcev, za katere začasno ni možno zagotoviti dela.

(3)

Konkretne delavce, ki so začasni presežek, ter ukrepe, ki se bodo uporabilti za razrešitev teh presežkov, določi poslovodni organ družbe.

(4)

Program razreševanja presežnih delavcev pripravi delodajalec. Program mora biti finančno ovrednoten, kadar gre za večje število presežnih delavcev.

(5)

Za večje število presežnih delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 koledarskih dneh nepotrebnih najmanj:

-

10 delavcev v podjetju – družbi z do 100 delavci;

-

10% delavcev v podjetju – družbi s 100 do 300 delavci;

-

30 delavcev v podjetju – družbi z več kot 300 delavci.

(6)

Pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev je poslovodni organ dolžan posredovati sindikatom pri delodajalcu pisno obrazložitev vzrokov za uvedbo začasnih presežkov, podatke o delovnih mestih, na katerih začasno ni dela, in o predlaganih ukrepih.

21. člen

(1)

Začasen presežek delavcev se rešuje predvsem s sledečimi ukrepi:

-

z začasno, vendar najdlje za šest mesecev, razporeditvijo delavca na drugo delovno mesto pri delodajalcu, za katero se zahteva enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba:

-

z začasno, vendar najdlje za šest mesecev, razporeditvijo delavca k drugemu delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba;

-

s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega delovnega časa;

-

s skrajševanjem delovnega časa na manj kot 36 ur na teden s pravico delavca do nadomestila plače za čas do 36 ur na teden;

-

z napotitvijo delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo s pravico do nadomestila plače.

(2)

Plača iz predhodnega odstavka ne sme biti manjša od osnovne plače delavca, povečane za dodatek za delovno dobo, kot jo je prejemal pred razporeditvijo.

(3)

V primeru iz prve, druge, tretje ali četrte alinee prvega odstavka tega člena ima delavec pravico do plače po dejanskem delu, če je ta višja od plače, kot je določena v 2. točki tega člena.

(4)

V primeru, da začasnega presežka delavcev ni možno reševati na drug način, je možno delavce napotiti na čakanje na delo doma s pravico do nadomestila plače po tej pogodbi.

22. člen

(1)

Pri določitvi konkretnih delavcev, ki so začasni presežek, in pri izbiri ukrepov, se morajo v vseh primerih, razen če so začasno presežni vsi delavci v posamezni enoti, upoštevati kriteriji, sprejeti pri delodajalcu. V primeru, če delodajalec nima določenih kriterijev, mora z dnem uveljavitve te pogodbe upoštevati kriterije iz priloge I.

(2)

Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je doseganje delovnih rezultatov. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo boljše delovne rezultate.

(3)

Kriterije doseganja delovnih rezultatov je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovnih rezultatov in so se uporabljala najmanj zadnjih šest mesecev pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev.

(4)

V primeru enakega doseganja delovnih rezultatov ali neizdelanih ali neuporabljenih meril za zagotavljanje delovnih rezultatov je drugi kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenosti za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).

(5)

Tretji kriterij je upoštevanje delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).

(6)

Četrti kriterij je upoštevanje delovne dobe pri delodajalcu, ki ugotavlja presežke. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).

(7)

Peti kriterij je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu.

(8)

Šesti kriterij je upoštevanje socialnega stanja. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, premoženjsko stanje delavca in opravljanje pridobitne dejavnosti (kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb) delavca oziroma člana družine, če dohodek iz tega naslova presega letni znesek zajamčene plače.

(9)

Kriterije je mogoče uporabiti z metodo izločanja ali tudi kumulativno. Če delodajalec uporabi za določanje presežnih delavcev kumulativni način, ima največjo težo (ponder) kriterij uspešnosti, praviloma 50%. Težnost vsakega naslednjega kriterija po vrstnem redu iz tega člena je manjša praviloma za polovico. Kriterija zdravstvenega stanja in socialnega stanja sta enakovredna.

(10)

Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

23. člen

(1)

V primeru, da poslovodni organ oceni, da bo delo določenega števila delavcev nepotrebno za čas, krajši od 3 mesecev, se lahko kriteriji za izbor delavcev, katerih delo postane začasno nepotrebno, ne upoštevajo, pač pa se odločbe o čakanju na delo doma izdajo tako, da se delavci v največji možni meri izenačijo glede posledic zaradi začasno nepotrebnega dela.

(2)

Delavce se v tem primru sme začasno razporediti na čakanje praviloma največ pol delovnih dni v mesecu. Posamezne odločbe v okviru te odločitve izdajo pristojni pooblaščeni delavci. Določilo tega člena se lahko uporabi večkrat za posamezno organizacijsko enoto, vendar največ skupno 3 mesece v letu.

24. člen

(1)

Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti pisno obveščeni o tej odločitvi in o načinu reševanja njihovega položaja najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo tega ukrepa.

(2)

V času čakanja na delo doma kot začasen presežek je delavec v rednem delovnem razmerju z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

(3)

Obvestilo, da se mora delavec, ki je kot začasen presežek napoten na čakanje na delo doma, vrniti na delo, je treba delavcu vročiti v dopoldanskem poslovnem času delodajalca vsaj en dan pred nastopom dela.

25. člen

Trajno prenehanje potreb po delavcih (trajni presežki)

(1)

Trajni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, ko zaradi poslovnih razlogov postane delo trajno nepotrebno.

(2)

Obstoj trajnega presežka delavcev ugotovi poslovodni organ, ki je dolžan čimprej obvestiti organ, ki predstavlja delavce in sindikat, o:

-

razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev;

-

številu in kategorijah nepotrebnih delavcev;

-

roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev.

(3)

V primeru, da bo trajni presežek večje število delavcev, mora delodajalec o tem čimprej obvestiti zavod za zaposlovanje.