na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 39 (MRS 39) - Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje
OBJAVLJENO V: Uradni list EU L 320-0/2008, stran 0 DATUM OBJAVE: 18.12.2015
VELJAVNOST: od 1.1.2016 do 15.10.2023 / UPORABA: od 1.1.2016 do 15.10.2023
EU L 320-0/2008
Verzija
6 / 7
Čistopis se uporablja od 16.10.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
Besedilo standarda je bilo izdelano na podlagi dokumenta, objavljenega na spletni strani EUR-Lex, ki vsebuje opozorilo, da je besedilo le delovni pripomoček in institucije ne prevzemajo odgovornosti za njegovo vsebino. Tax-Fin-Lex je besedilo opremil s povezavami na zglede knjiženj in ostale vsebine portala TFL, samo besedilo standardov pa je prosto dostopno.
Ta verzija čistopisa vsebuje tudi spremembe besedila MRS 39, ki so nastale na podlagi MSRP 15 in MSRP 9. Podjetje mora uporabljati spremembe nastale na podlagi MSRP 15 in MSRP 9 za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje spremembe nastale na podlagi MSRP 15 in MSRP 9 uporabi prej, mora to razkriti.
OPOZORILO TFL
Evropska komisija je v Uredbi Komisije (EU) 2023/1803, ki velja od 16. 10. 2023, objavila nove prevode spremenjenih in prečiščenih besedil mednarodnih računovodskih standardov.
Nova verzija dokumenta je dostopna na povezavi "Naslednik".
MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 39
Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje
1
Cilj tega standarda je postaviti načela pripoznavanja in merjenja finančnih sredstev, finančnih obveznosti in nekaterih pogodb za nakup ali prodajo nefinančnih sredstev. Zahteve o predstavljanju informacij o finančnih instrumentih so naštete v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje. Zahteve po razkrivanju informacij o finančnih instrumentih so naštete v MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja.
PODROČJE UPORABE
2
Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse finančne instrumente, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9 Finančni instrumenti, če in v obsegu, v katerem:
(a)
MSRP 9 dovoljuje, da se uporabljajo zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz tega standarda, in
(b)
je finančni instrument del razmerja varovanja pred tveganjem, ki izpolnjuje pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu s tem standardom.
▼M12 - 32009R0495 —————
2A
Zahteve iz tega standarda glede oslabitve se uporabljajo za tiste pravice, za katere MSRP 15 določa, da se obračunavajo v skladu s tem standardom za namene pripoznavanja izgub zaradi oslabitve.
3
[Izbrisano.]
OPREDELITVE POJMOV
8
Izrazi, opredeljeni v MSRP 13, MSRP 9 in MRS 32 se v tem standardu uporabljajo v pomenu, kot je določen v Prilogi A k MSRP 13, Prilogi A k MSRP 9 in 11. členu MRS 32. V MSRP 13, MSRP 9 in MRS 32 so opredeljeni naslednji izrazi:
-
odplačna vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti
-
odprava pripoznanja
-
izpeljani (finančni) instrument (tudi izvedeni finančni instrument)
-
metoda efektivnih obresti
-
efektivna obrestna mera
-
kapitalski instrument
-
poštena vrednost
-
finančno sredstvo
-
finančni instrument
-
finančna obveznost
in podani napotki o uporabi teh opredelitev.
9
V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:
Opredelitve pojmov v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem
Trdna obveza je zavezujoč sporazum o zamenjavi natančno določene količine dejavnikov po natančno določeni ceni na natančno določen prihodnji dan ali dneve.
Napovedana transakcija je neobvezna, vendar verjetna, predvidena transakcija v prihodnosti.
Instrument za varovanje pred tveganjem je določen izpeljani finančni instrument (samo za namene varovanja pred valutnim tveganjem) ali določeno neizpeljano finančno sredstvo ali neizpeljana finančna obveznost, katere(-ga) poštena vrednost ali denarni tokovi bodo po pričakovanju pobotali spremembo poštene vrednosti ali denarnih tokov pred tveganjem varovane postavke (72.–77. člen in Priloga A, AG94.–AG97. člen dopolnjujejo opredelitev instrumenta za varovanje pred tveganjem).
Pred tveganjem varovana postavka je sredstvo, obveznost, trdna obveza ali zelo verjetna napovedana transakcija ali čista naložba v poslovanje v tujini, ki (a) izpostavlja podjetje tveganju sprememb poštene vrednosti ali sprememb prihodnjih denarnih tokov in (b) je za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem določen kot varovan pred tveganjem (78.–84. člen in Priloga A, AG98.–AG101. člen dopolnjujejo opredelitev pred tveganjem varovanih postavk).
Uspešnost varovanja pred tveganjem je stopnja, po kateri se spremembe poštene vrednosti ali denarnih tokov varovane postavke, ki so pripisljive varovanju pred tveganjem, pobotajo s spremembami poštene vrednosti ali denarnih tokov z instrumentom za varovanje pred tveganjem (glejte Prilogo A, AG105.–AG113. člen).
VAROVANJE PRED TVEGANJEM
71
Če podjetje uporablja MSRP 9 in za računovodsko usmeritev ni izbralo, da bo še naprej uporabljalo zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz tega standarda (glej 7.2.19. člen MSRP 9), mora uporabljati zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz poglavja 6 MSRP 9. Vendar pa lahko podjetje za varovanje poštene vrednosti izpostavljenosti dela portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti obrestnemu tveganju v skladu s 6.1.3. členom MSRP 9 uporabi zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz tega standarda namesto zahtev iz MSRP 9. V takem primeru mora podjetje uporabiti posebne zahteve za obračunavanje varovanja pred tveganjem tudi za varovanje portfelja pred obrestnim tveganjem (glej 81.A, 89.A in AG114.–AG132. člen).
Instrumenti za varovanje pred tveganjem
Primernost instrumentov
72
Ta standard ne omejuje okoliščin, v katerih je izpeljani finančni instrument mogoče določiti kot instrument za varovanje pred tveganjem, če so izpolnjeni pogoji iz 88. člena, razen pri nekaterih pisnih opcijah (glejte Prilogo A, AG94. člen). Vendar se lahko neizpeljano finančno sredstvo ali neizpeljana finančna obveznost določi kot instrument za varovanje pred tveganjem le pri varovanju pred valutnim tveganjem.
73
Za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem se lahko kot instrumenti za varovanje pred tveganjem označijo le instrumenti, ki vključujejo stranko zunaj poročajočega podjetja (tj. zunaj skupine ali posameznega podjetja, o katerem se poroča). Čeprav lahko posamezna podjetja v konsolidirani skupini ali oddelki v podjetju opravljajo transakcije za varovanje pred tveganjem z drugimi podjetji v skupini ali oddelki v podjetju, so vse takšne transakcije znotraj skupine izločene pri konsolidaciji. Zato takšne transakcije za varovanje pred tveganjem ne izpolnjujejo pogojev za obračunavanje varovanja pred tveganjem v konsolidiranih računovodskih izkazih skupine. Vendar lahko izpolnjujejo pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem v posameznih ali ločenih računovodskih izkazih posameznih podjetij v skupini, če so zunaj podjetja, o katerem se poroča.
Določanje instrumentov za varovanje pred tveganjem
74
Praviloma obstaja ena sama mera poštene vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem kot celote, dejavniki, ki povzročajo spremembe poštene vrednosti, pa so med seboj odvisni. Tako so razmerja pri varovanju pred tveganjem v podjetju namenjena za instrument za varovanje pred tveganjem kot celoto. Edine dovoljene izjeme so:
(a)
ločevanje notranje vrednosti in časovne vrednosti opcijske pogodbe ter določitev samo spremembe notranje vrednosti opcije kot instrumenta za varovanje pred tveganjem, ter izkjučitev spremembe časovne vrednosti, ter
(b)
ločevanje obresti in cene ob takojšnjem plačilu v terminski pogodbi.
Te izjeme so dovoljene, ker je na splošno mogoče notranjo vrednost opcije in premijo pri rokovni pogodbi izmeriti ločeno. Razgibana strategija varovanja pred tveganjem, ki ocenjuje tako notranjo vrednost kot tudi časovno vrednost opcijske pogodbe, je lahko primerna za obračunavanje varovanja pred tveganjem.
75
Del celotnega instrumenta za varovanje pred tveganjem, na primer 50 odstotkov nominalnega zneska, je lahko določen kot instrument za varovanje pred tveganjem v razmerju varovanja pred tveganjem. Vendar razmerje varovanja pred tveganjem morda ni določeno zgolj za del obdobja, v katerem je instrument za varovanje pred tveganjem neizrabljen.
76
Posamezen instrument za varovanje pred tveganjem je lahko določen kot varovanje pred več kot eno vrsto tveganja, če je (a) tveganje, pred katerim varuje, jasno opredeljeno; (b) uspešnost varovanja pred tveganjem možno dokazati; in (c) možno zagotoviti posebno določitev instrumenta za varovanje pred tveganjem in različna stanja tveganja.
77
Dva ali več izpeljanih finančnih instrumentov, ali njihov(-i) sorazmerni delež(-i) (ali pri varovanju pred valutnim tveganjem, dva ali več neizpeljanih instrumentov ali njihov sorazmerni del, ali kombinacija izpeljanih in neizpeljanih finančnih instrumentov ali njihov sorazmerni del) lahko presojamo v kombinaciji in skupaj določimo kot instrumente za varovanje pred tveganjem, tudi takrat, ko tveganje/tveganja, ki izhaja(-jo) iz nekaterih izpeljanih finančnih instrumentov, pobota(-jo) tiste, ki izhajajo iz drugih. Vendar pa opcija z vnaprej določeno najnižjo in najvišjo obrestno mero ali drug izpeljani finančni instrument, ki vključuje pisno opcijo in nakupno opcijo, ni primeren za instrument varovanja pred tveganjem, če je dejansko čista pisna opcija (za katero je prejeta čista premija). Podobno sta lahko dva ali več instrumentov (ali njihovi sorazmerni deli) določena(-i) za varovanje pred tveganjem le takrat, če nobeden od njih ni pisna opcija ali čista pisna opcija.
Pred tveganjem varovane postavke
Primernost postavke
78
Pred tveganjem varovana postavka je lahko pripoznano sredstvo ali obveznost, nepripoznana trdna obveza ali močno verjetna napovedana transakcija ali čista finančna naložba v poslovanje v tujini. Pred tveganjem varovana postavka je lahko (a) posamezno sredstvo, obveznost, trdna obveza, zelo verjetna napovedana transakcija, ali čista finančna naložba v poslovanje v tujini, (b) skupina sredstev, obveznosti, trdih obvez, zelo verjetnih napovedanih transakcij, ali čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini s podobnimi značilnostmi glede tveganja, ali (c) v portfelju varovanja samo pred obrestnim tveganjem, del portfelja s finančnimi sredstvi ali finančnimi obveznostmi, ki so varovana(-e) pred tveganji.
80
Za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem je mogoče kot postavke, varovane pred tveganjem, določiti samo sredstva, obveznosti, trdne obveze ali zelo verjetne napovedane transakcije, ki vključujejo stranko zunaj podjetja. ◄ ►M38 Iz tega sledi, da se obračunavanje varovanja pred tveganji lahko uporablja za transakcije med podjetji v isti skupini le v posameznih ali ločenih računovodskih izkazih teh podjetij in ne v konsolidiranih računovodskih izkazih skupine, razen v konsolidiranih računovodskih izkazih naložbenega podjetja, kot je opredeljeno v MSRP 10, kjer transakcije med naložbenim podjetjem in njegovimi odvisnimi podjetji, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ne bodo izključene iz konsolidiranih računovodskih izkazov. ◄ V skladu z MRS 21 devizne tečajne razlike za notranje denarne postavke v skupini niso povsem odpravljene ob konsolidaciji, če se s takšno notranjo denarno postavko opravljajo posli med dvema podjetjema v skupini, ki imata različne funkcijske valute. Poleg tega je valutno tveganje zelo verjetnega napovedanega notranjega posla v skupini lahko postavka, varovana pred tveganjem v konsolidiranih računovodskih izkazih, če je navedeni posel denominiran v valuti, ki ni funkcijska valuta podjetja, ki sklepa posel, in bo valutno tveganje vplivalo na skupinski poslovni izid.
Določanje finančnih postavk kot pred tveganjem varovane postavke
81
Če je pred tveganjem varovana postavka finančna obveznost, je lahko varovana pred tveganjem, ki je povezano samo z delom njenih denarnih tokov ali poštene vrednosti (kot na primer eden ali več izbranih pogodbenih denarnih tokov ali njihovih delov, ali odstotek poštene vrednosti), če je mogoče izmeriti uspešnost tveganja. Na primer, prepoznaven in posebej izmerljiv del izpostavljenosti tveganjem zaradi sprememb obrestnih mer obrestonosnega sredstva ali obrestonosne obveznosti se lahko označi kot varovano tveganje (kot npr. obrestna mera brez tveganja ali sestavina normne obrestne mere za celotno izpostavljenost tveganjem zaradi sprememb obrestnih mer finančnega instrumenta, ki je varovan pred tveganjem).
81A
Pri varovanju poštene vrednosti pred tveganjem obrestne izpostavljenosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti (in samo pri takšnem varovanju) se lahko varovani del in ne posamezna sredstva (ali obveznosti) označi z zneskom valute (npr. znesek v dolarjih, evrih, funtih ali randih). Čeprav lahko portfelj za namene obvladovanja tveganja vsebuje sredstva in obveznosti, je določeni znesek označen kot znesek sredstev ali znesek obveznosti. Oznaka čiste vrednosti, ki vključuje sredstva in obveznosti, ni dovoljena. Podjetje lahko zavaruje pred tveganjem del obrestnih tveganj, ki so povezana z njihovo označeno vrednostjo. Na primer, pri varovanju portfelja, ki vsebuje predujmljena sredstva pred tveganjem, lahko podjetje varuje pred tveganjem spremembe poštene vrednosti kot posledice spremembe pred tveganjem varovane obrestne mere na podlagi pričakovanih in ne pogodbeno določenih rokov za popravek cen. […].
Določanje nefinančnih postavk kot pred tveganjem varovane postavke
82
Če je pred tveganjem varovana postavka nefinančno sredstvo ali nefinančna obveznost, mora biti določena kot postavka, varovana bodisi (a) pred valutnim tveganjem bodisi (b) v celoti pred vsemi vrstami tveganj, ker je težko osamiti in meriti ustrezne dele sprememb denarnih tokov ali poštene vrednosti, ki bi bili pripisani posameznim tveganjem, razen valutnim.
Določanje skupin postavk kot pred tveganjem varovane postavke
83
Podobna sredstva in podobne obveznosti je treba združiti in varovati pred tveganjem kot skupino le, če so posamezna sredstva oziroma posamezne obveznosti v skupini izpostavljeni tveganju, pred katerim so varovani. Poleg tega se pričakuje, da bo sprememba poštene vrednosti, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju pri vsaki posamezni postavki v skupini, približno sorazmerna celotni spremembi poštene vrednosti, ki je pripisljiva varovanemu tveganju pri celotni skupini postavk.
84
Ker podjetje ocenjuje uspešnost varovanja pred tveganjem s primerjavo spremembe vrednosti ali denarnega toka instrumenta za varovanje pred tveganjem (ali skupine podobnih instrumentov za varovanje pred tveganjem) in pred tveganjem varovane postavke (ali skupine podobnih pred tveganjem varovanih postavk), primerjanje instrumenta za varovanje pred tveganjem s celotnim čistim stanjem (na primer čisto stanje vseh sredstev s stalno obrestno mero in obveznosti s stalno obrestno mero s podobnimi zapadlostmi v plačilo), in ne s posamezno pred tveganjem varovano postavko, ni primerno za obračunavanje varovanja pred tveganjem.
Obračunavanje varovanja pred tveganjem
85
Obračunavanje varovanja pred tveganjem pripoznava pobotne vplive, ki jih imajo spremembe poštenih vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem in pred tveganjem varovanih postavk na poslovni izid.
86
Razmerja varovanja pred tveganjem so treh vrst:
(a)
varovanje poštene vrednosti pred tveganjem: varovanje pred izpostavljenostjo spremembam, in sicer poštene vrednosti pripoznane(-ga) sredstva ali obveznosti, ali nepripoznane trdne obveze, ali določenega dela takšne(-ga) sredstva, obveznosti ali trdne obveze, ki jo je mogoče pripisati posameznemu tveganju in lahko vpliva na poslovni izid;
(b)
varovanje denarnih tokov pred tveganjem: varovanje pred izpostavljenostjo spremenljivosti denarnih tokov, ki (i) jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanem s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo (kot so vsa ali nekatera prihodnja plačila obresti za dolg s spremenljivo obrestno mero) ali zelo verjetnimi napovedanimi transakcijami, in (ii) lahko vpliva na poslovni izid.
(c)
varovanje čiste finančne naložbe v poslovanje v tujini pred tveganjem, kot je opredeljeno v MRS 21.
87
Varovanje pred valutnim tveganjem iz trdne obveze se lahko obračunava kot varovanje poštene vrednosti ali kot varovanje denarnega toka pred tveganjem.
88
Razmerja varovanja pred tveganjem izpolnjujejo pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z 89.–102. členom samo, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)
Ob uvedbi varovanja pred tveganjem obstajajo formalne listine o razmerju varovanja pred tveganjem in o cilju ravnanja s tveganjem v podjetju ter o strategiji projekta varovanja pred tveganjem. Te listine morajo vsebovati opredelitev instrumentov za varovanje pred tveganjem, pred tveganjem varovane postavke ali transakcije, vrsto tveganja, pred katerim se varuje, in kako bo podjetje ocenilo uspešnost instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke ali varovanih denarnih tokov transakcije, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem.
(b)
Pričakuje se zelo uspešno varovanje pred tveganjem (glejte Prilogo A, AG105.–AG113. člen) pri doseganju pobotanih sprememb poštene vrednosti ali denarnih tokov, ki se pripisujejo varovanemu tveganju, v skladu s strategijo ravnanja s tveganji pri takšnem posebnem razmerju varovanja, podprto z izvirnimi listinami.
(c)
Pri varovanju pred denarnotokovnimi tveganji mora biti napoveddena transakcija, ki je predmet varovanja, zelo verjetna in izpostavljena spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.
(d)
Uspešnost varovanja pred tveganjem je mogoče zanesljivo izmeriti, tj. pošteno vrednost ali denarne tokove pred tveganjem varovane postavke, ki jih je mogoče pripisati varovanemu tveganju, in pošteno vrednost instrumenta za varovanje pred tveganjem, je mogoče zanesljivo izmeriti.
(e)
Varovanje pred tveganjem se ocenjuje na ustaljen način in se spozna kot zelo uspešno v vseh obdobjih poročanja, za katere je bilo varovanje pred tveganjem določeno.
Varovanje poštene vrednosti pred tveganjem
89
Če varovanje poštene vrednosti pred tveganjem v obdobju izpolnjuje pogoje iz 88. člena, se obračunava, kot sledi:
(a)
dobiček ali izguba iz ponovnega merjenja instrumenta za varovanje pred tveganjem po pošteni vrednosti (za izpeljani finančni instrument za varovanje pred tveganjem) ali valutno sestavino njegove knjigovodske vrednosti, izmerjene po MRS 21 (za neizpeljani finančni instrument za varovanje pred tveganjem), se takoj pripozna v poslovnem izidu, ter
(b)
dobiček ali izguba pri varovani postavki, ki ju je mogoče pripisati varovanemu tveganju, se morata uporabiti za prilagoditev knjigovodske vrednosti varovane postavke in biti pripoznana v poslovnem izidu. To velja, če se varovana postavka sicer meri po nabavni vrednosti. Pripoznanje dobička ali izgube, ki ju je mogoče pripisati varovanemu tveganju, v poslovnem izidu se izvede, če je pred tveganjem varovana postavka finančno sredstvo, ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9.
89A
Pri varovanju poštene vrednosti pred tveganjem (spremembe) izpostavljenosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti tveganjem zaradi sprememb obrestnih mer (in samo pri takšnem varovanju), se zahteva v 89.(b) členu lahko izpolni, če je dobiček ali izgubo, ki se lahko pripiše varovani postavki, predstavljen(-a) bodisi:
(a)
v eni sami vrstični postavki v sredstvih, za tista obdobja za popravek, za katera je varovana postavka sredstvo, ali
(b)
v eni sami vrstični postavki v obveznostih, za tista obdobja za popravek, za katera je varovana postavka obveznost.
Ločene vrstične postavke iz točke (a) in (b) zgoraj je treba predstaviti zraven finančnih sredstev ali finančnih obveznosti. Zneski v teh vrstičnih postavkah se odstranijo iz ►M5 izkaza finančnega položaja ◄ , ko se odpravi pripoznanje sredstev ali obveznosti, na katere se nanašajo.
90
Če se varujejo samo določena tveganja, ki jih je mogoče pripisati pred tveganjem varovani postavki, se morajo pripoznane spremembe poštene vrednosti pred tveganjem varovane postavke, ki niso povezane z varovanim tveganjem, pripoznati, kot je določeno v 5.7.1. členu MSRP 9.
91
Podjetje mora za naprej prenehati obračunavati varovanje pred tveganjem, določeno v 89. členu, če:
(a)
instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi. Za ta namen se zamenjava ali prevalitev instrumenta za varovanje pred tveganjem na drug instrument za varovanje pred tveganjem ne obravnava kot prenehanje veljavnosti ali odpoved, če je del olistinjene strategije podjetja o varovanju pred tveganjem. Poleg tega se za ta namen ne šteje, da je prišlo do prenehanja veljavnosti ali odpovedi instrumenta za varovanje pred tveganjem, če:
(i)
se pogodbenice instrumenta za varovanje pred tveganjem kot posledica zakonov ali drugih predpisov ali uvedbe zakonov ali drugih predpisov strinjajo, da ena ali več klirinških nasprotnih strank nadomesti prvotno nasprotno stranko, da postane nova nasprotna stranka vsake od pogodbenic. Za ta namen je klirinška nasprotna stranka centralna nasprotna stranka (včasih se imenuje „klirinška organizacija“ ali „klirinška agencija“) ali podjetje ali podjetja, na primer klirinški član klirinške organizacije ali stranka klirinškega člana klirinške organizacije, ki delujejo kot nasprotna stranka, da bi izvedli kliring prek centralne nasprotne stranke. Če pogodbenice instrumenta za varovanje pred tveganjem nadomestijo svoje prvotne nasprotne stranke z različnimi nasprotnimi strankami, pa se ta odstavek uporablja le, če vsaka od teh pogodbenic izvede kliring z isto centralno nasprotno stranko;
(ii)
so morebitne druge spremembe instrumenta za varovanje pred tveganjem omejene na tiste, ki so potrebne za izvedbo take nadomestitve nasprotne stranke. Takšne spremembe so omejene na tiste v skladu s pogoji, ki bi bili pričakovani, če bi kliring instrumenta za varovanje pred tveganjem prvotno izvedla klirinška nasprotna stranka. Te spremembe vključujejo spremembe zahtev glede jamstev, pravic za pobotanje terjatev in obveznosti ter zaračunanih dajatev;
(b)
varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem iz 88. člena, ali
(c)
podjetje prekliče označitev.
92
Vsaka prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega finančnega instrumenta pred tveganjem, za katero se uporabi metoda efektivnih obresti, (ali na primer varovanja portfelja pred obrestnim tveganjem pri posamezni vrstični postavki v ►M5 izkazu finančnega položaja ◄ , kot je opisano v 89.A členu), ki izhaja iz 89.(b) člena, se obračuna s poslovnim izidom. Amortizacija se lahko začne takoj, ko nastane potreba po prilagoditvi, in se mora začeti najpozneje takrat, ko se pred tveganjem varovana postavka ne prilagaja več spremembam svoje poštene vrednosti, pripisane tveganju, pred katerim je varovana. Prilagoditev je zasnovana na ponovno izračunani efektivni obrestni meri na datum, ko se amortizacija začne. Vendar pa, če pri varovanju poštene vrednosti pred tveganjem (spremembe) izpostavljenosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti tveganjem zaradi sprememb obrestnih mer (in samo pri takšnem varovanju), obračunavanje po ponovno izračunani efektivni obrestni meri ni mogoče, se prilagoditev obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Prilagoditve se obračunajo v celoti ob zapadlosti finančnega instrumenta, pri varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem pa ob poteku tega časovnega obdobja za prilagoditev.
93
Če se nepripoznana trdna obveza določi kot pred tveganjem varovana postavka, se poznejša kumulativna sprememba poštene vrednosti trdne obveze, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, pripozna kot sredstvo ali obveznost z ustreznim dobičkom ali izgubo, ki se pripozna v poslovnem izidu (glejte 89.(b) člen). Spremembe poštene vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem se tudi pripoznajo v poslovnem izidu.
94
Če podjetje sklene trdno obvezo za pridobitev sredstva ali prevzem obveznosti, ki je varovana postavka v okviru varovanja poštene vrednosti pred tveganjem, se začetna knjigovodska vrednost sredstva ali obveznosti, ki izhaja iz izpolnitve trdne obveze s strani podjetja, prilagodi, tako da vključi kumulativno spremembo poštene vrednosti trdne obveze, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, pripoznanem v ►M5 izkazu finančnega položaja ◄ .
Varovanje denarnih tokov pred tveganjem
95
Če varovanje denarnih tokov pred tveganjem v obdobju izpolnjuje pogoje iz 88. člena, se obračuna tako:
(a)
del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem (glejte 88. člen) se ►M5 pripozna v drugem vseobsegajočem donosu ◄ , ter
(b)
neuspešni del dobička ali izgube pri instrumentu za varovanje pred tveganjem se tudi pripozna v poslovnem izidu.
96
Natančneje se varovanje denarnega toka pred tveganjem obračunava, kot sledi:
(a)
ločena sestavina lastniškega kapitala, ki je povezana z instrumentom za varovanje pred tveganjem, se prilagodi manjšemu izmed tehle dveh (absolutno izraženih) zneskov:
(i)
nabrani dobiček ali izguba pri instrumentu za varovanje pred tveganjem od začetka varovanja, ter
(ii)
kumulativna sprememba poštene vrednosti (sedanja vrednost) pričakovanih prihodnjih denarnih tokov v zvezi s pred tveganjem varovano postavko od začetka varovanja,
(b)
preostali znesek dobička ali izgube pri instrumentu varovanja ali določeni sestavini le-tega (ki ni uspešno varovanje), se pripozna v poslovnem izidu, ter
(c)
če se v skladu z dokumentirano strategijo podjetja glede obvladovanja tveganj za posamezno razmerje varovanja pred tveganjem iz ocene uspešnosti varovanja pred tveganjem izključi posebna sestavina dobička ali izgube ali povezanih denarnih tokov iz instrumenta za varovanje pred tveganjem (glejte 74., 75. in 88.(a) člen), se izključena sestavina dobička ali izgube pripozna v skladu s 5.7.1. členom MSRP 9.
97
Če je posledica varovanja napovedane transakcije pred tveganjem pripoznanje finančnega sredstva ali finančne obveznosti, se s tem povezani dobiček ali izguba, ki je bil(-a) pripoznan(-a) v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 95. členom, prerazvrsti iz kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glejte MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007)) v istem obdobju ali obdobjih, v katerem(-ih) napovedani denarni tokovi, varovani pred tveganjem, vplivajo na poslovni izid (na primer v obdobjih, v katerih se pripozna prihodek od obresti ali odhodek za obresti). Če pa podjetje pričakuje, da v enem ali več prihodnjih obdobjih ne bo nadomestilo celotne izgube ali dela izgube, ki je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, mora znesek, ki ga po pričakovanju ne bo nadomestilo, prerazvrstiti v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve.
98
Če je poznejša posledica varovanja napovedane transakcije pripoznanje nefinančnega sredstva ali nefinančne obveznosti, ali če napovedana transakcija za nefinančno sredstvo ali nefinančno obveznost postane trdna obveza, za katero velja obračunavanje varovanja poštene vrednosti pred tveganjem (sprememb), potem mora podjetje sprejeti (a) ali (b) spodaj:
(a)
Prerazvrsti s tem povezane dobičke in izgube, ki so bile(-e) pripoznani(-e) v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 95. členom, v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007)) za isto obdobje ali obdobja, v katerem/katerih je pridobljeno sredstvo ali prevzeta obveznost vplivalo(-a) na poslovni izid (kot so obdobja, v katerih se pripoznavajo odhodki amortizacije ali stroški prodaje). Če pa podjetje pričakuje, da ne bo nadomestilo celotne izgube ali njenega dela, ki je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, v enem ali več prihodnjih obdobjih, mora prerazporediti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve tisti znesek, ki ga po pričakovanju ne bo nadomestilo.
(b)
Odstrani s tem povezane dobičke ali izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 95. členom ◄ , in jih všteje v začetne stroške ali drugo knjigovodsko vrednost sredstva ali obveznosti.
99
Podjetje mora sprejeti bodisi določbo (a) ali (b) v 98. členu kot svojo računovodsko usmeritev in jo uporabljati dosledno pri vseh instrumentih varovanja pred tveganjem, na katere se nanaša 98. člen.
100
Pri vsakem varovanju denarnih tokov pred tveganjem, razen pri tistem, ki je obravnavano v 97. in 98. členu, je zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, treba prerazvrstiti iz kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glejte MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007)) v istem obdobju ali obdobjih, v katerem(-ih) napovedani denarni tokovi, varovani pred tveganjem, vplivajo na poslovni izid (na primer, ko se izvede predvidena prodaja).
101
V vsaki od spodaj naštetih okoliščin mora podjetje za naprej prenehati obračunavati varovanje pred tveganjem, določeno v 95.–100. členu:
(a)
instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi. V tem primeru kumulativni dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je pripoznan(-a) neposredno v drugem vseobsegajočem donosu iz obdobja, ko je bilo varovanje pred tveganjem uspešno (glejte 95.(a) člen), ostane posebej pripoznan(-a) v lastniškem kapitalu, dokler ne pride do napovedane transakcije. Ko pride do transakcije, se uporabijo 97., 98. ali 100. člen. Za namen tega pododstavka se zamenjava ali prevalitev instrumenta za varovanje pred tveganjem na drug instrument za varovanje pred tveganjem ne obravnava kot prenehanje veljavnosti ali odpoved, če je del olistinjene strategije podjetja o varovanju pred tveganjem. Poleg tega se za namen tega pododstavka ne šteje, da je prišlo do prenehanja veljavnosti ali odpovedi instrumenta za varovanje pred tveganjem, če:
(i)
se pogodbenice instrumenta za varovanje pred tveganjem kot posledica zakonov ali drugih predpisov ali uvedbe zakonov ali drugih predpisov strinjajo, da ena ali več klirinških nasprotnih strank nadomesti prvotno nasprotno stranko, da postane nova nasprotna stranka vsake od pogodbenic. Za ta namen je klirinška nasprotna stranka centralna nasprotna stranka (včasih se imenuje „klirinška organizacija“ ali „klirinška agencija“) ali podjetje ali podjetja, na primer klirinški član klirinške organizacije ali stranka klirinškega člana klirinške organizacije, ki delujejo kot nasprotna stranka, da bi izvedli kliring prek centralne nasprotne stranke. Če pogodbenice instrumenta za varovanje pred tveganjem nadomestijo svoje prvotne nasprotne stranke z različnimi nasprotnimi strankami, pa se ta odstavek uporablja le, če vsaka od teh pogodbenic izvede kliring z isto centralno nasprotno stranko;
(ii)
so morebitne druge spremembe instrumenta za varovanje pred tveganjem omejene na tiste, ki so potrebne za izvedbo take nadomestitve nasprotne stranke. Takšne spremembe so omejene na tiste v skladu s pogoji, ki bi bili pričakovani, če bi kliring instrumenta za varovanje pred tveganjem prvotno izvedla klirinška nasprotna stranka. Te spremembe vključujejo spremembe zahtev glede jamstev, pravic za pobotanje terjatev in obveznosti ter zaračunanih dajatev;