na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sodba X Ips 261/2015 - odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - načelo enakosti pred zakonom - prepoved diskriminacije - pravi...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
22.11.2017
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba X Ips 261/2015
INTERNA OZNAKA
VS00007009
SENAT, SODNIK
Peter Golob (preds.), Marko Prijatelj (poroč.), Borivoj Rozman
INSTITUT VSRS
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - načelo enakosti pred zakonom - prepoved diskriminacije - pravica do varnosti - zahteva za oceno ustavnosti - državljanstvo Republike Slovenije - državljanstvo EU - načelo pravne države - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - pravica na podlagi zakona - bistveno enak položaj
PODROČJE VSRS
UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
IZREK
I. Revizija se zavrne.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.
JEDRO
Določba 5. člena ZOZKD, ki določa, da so formalni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu izpolnjeni, če je prosilec državljan Republike Slovenije ali državljan druge države članice EU, upoštevaje okoliščine obravnavanega primera in omejen obseg revizijskih navedb, ne predstavlja kršitve prvega ali drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Ustava RS v 34. členu res določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, v 35. členu pa določa tudi, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic, ne nalaga pa s tem državi obveznosti, da prepreči vsako (nasilno) kaznivo dejanje oziroma zagotovi posamezniku absolutno varnost na svojem ozemlju. Temu ustrezno oziroma toliko bolj ne nalaga državi obveznosti, da v nasprotnem primeru vsakemu prizadetemu posamezniku kljub dejstvu, da ni ravnala protipravno, zagotovi odškodnino.
Odškodnina na podlagi ZOZKD ni ustavna zahteva, temveč pravica, za katero se je zakonodajalec odločil, da jo pod določenimi pogoji zagotovi določeni skupini ljudi.
Ker že Ustava RS (13. člen) sama dopušča, da zakonodajalec na zakonskem nivoju omeji krog upravičencev za določeno pravico glede na državljanstvo, ob odsotnosti utemeljenih revizijskih razlogov o tem, da je revident v bistveno enakem položaju kot državljan Republike Slovenije ali državljan druge države članice EU, ureditev v ZOZDK ni sporna niti z vidika drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Ustava RS v 34. členu res določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, v 35. členu pa določa tudi, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic, ne nalaga pa s tem državi obveznosti, da prepreči vsako (nasilno) kaznivo dejanje oziroma zagotovi posamezniku absolutno varnost na svojem ozemlju. Temu ustrezno oziroma toliko bolj ne nalaga državi obveznosti, da v nasprotnem primeru vsakemu prizadetemu posamezniku kljub dejstvu, da ni ravnala protipravno, zagotovi odškodnino.
Odškodnina na podlagi ZOZKD ni ustavna zahteva, temveč pravica, za katero se je zakonodajalec odločil, da jo pod določenimi pogoji zagotovi določeni skupini ljudi.
Ker že Ustava RS (13. člen) sama dopušča, da zakonodajalec na zakonskem nivoju omeji krog upravičencev za določeno pravico glede na državljanstvo, ob odsotnosti utemeljenih revizijskih razlogov o tem, da je revident v bistveno enakem položaju kot državljan Republike Slovenije ali državljan druge države članice EU, ureditev v ZOZDK ni sporna niti z vidika drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.