1912. Program priprave državnega lokacijskega načrta za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana–Vrhnika
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana–Vrhnika
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Osnovni cilj je reševanje problematike neustrezne distribucije prometnih tokov na regionalni cesti RII-409 in avtocesti A1 v območju sedanjega priključka Brezovica. Posebej problematična je regionalna cesta RII-409 med križiščem pri Poku in križiščem pri Gorjancu, kjer je kapaciteta ceste in križišč že danes presežena. Prav tako so izredno problematični zastoji, ki se pojavljajo na izvoznem in odstavnem pasu avtoceste na območju izvoza Brezovica iz smeri Ljubljana. Z ustrezno rešitvijo vodenja prometa iz Vnanjih Goric in Podpeči ter prometa iz krajev med Vrhniko in Lukovico na avtocesto bo mogoče cestno omrežje bistveno razbremeniti in s tem zagotoviti višji nivo uslug ter večjo prometno varnost.
Predlagana rešitev, ki v odvisnosti od variante zajema preureditev obstoječega priključka Brezovica oziroma izgradnjo novega priključek na območju Brezovice in Lukovice ter izgradnjo nove cestne navezave do Vnanjih Goric oziroma Notranjih Goric, izhaja iz gradiva »Prometna študija Barja in priključevanje tega področja na avtocestni sistem«, ki ga je junija 2004 pod št. projekta 644/02 izdelal Trafcons d.o.o., Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: Prometna študija Barja), in predhodno izdelanih idejnih rešitev.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-4/2004/2-0032074 z dne 25. avgusta 2004 podal pobudo za začetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za priključek Brezovica (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je bila dokumentirana z grafičnim prikazom predlagane variante 1 poteka trase ceste in grafičnim prikazom prometne preureditve priključka Brezovica (pri Gorjancu) in je utemeljena, ker je:
-
opredeljena v Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
-
določena kot prostorska ureditev državnega pomena z Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03).
-
opredeljena v Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS (Uradni list RS, št. 50/04).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta so vse prostorske ureditve, ki so glede na varianto vezane na preureditev obstoječega priključka Brezovica oziroma izgradnjo novega priključka na območju Brezovice in Lukovice ter izgradnjo nove cestne navezave do Vnanjih Goric oziroma do Notranjih Goric.
V fazi primerjalne študije se presojajo in medsebojno primerjajo naslednje variante poteka ceste:
-
Varianta 1 obsega preureditev obstoječega izvennivojskega priključka »Brezovica« v obliko »diamanta« s priključevanjem na severni strani s krožnim križiščem na državni cesti RII-409 in na južni s prehodom preko železniške proge Ljubljana–Postojna ter potekom na južni strani proge vse do priključka pri nivojskem železniškem prehodu v Vnanjih Goricah.
-
Varianta 2 obsega enako rešitev, kot je opisana z varianto 1, ter na novo urejen polni izvennivojski priključek na avtocesti na območju Lukovice z ureditvijo krožnega križišča na državni cesti R II-409.
-
Varianta 3 obsega ureditev polnega izvennivojskega priključka v obliki »diamanta« na območju Lukovice, s priključevanjem na severni strani na državno cesto RII-409 v obliki krožnega križišča, na južni strani pa se prometno naveže s cesto v koridorju obstoječe Barjanske makadamske ceste, vse do priključevanja na obstoječo lokalno cesto za Podpeč na severni strani nivojskega prehoda preko železniške proge v Notranjih Goricah.
-
Varianta 4 obsega enako ureditev polnega priključka na avtocesti kot pri varianti 3 s tem, da se na južni strani prometno naveže na obstoječo lokalno cesto, katera poteka po trasi opuščene železniške proge Ljubljana–Vrhnika, ter se priključi na obstoječo lokalno cesto Brezovica–Podpeč.
-
Varianta 5 predstavlja ureditev novega ločenega priključka na avtocesti, in sicer na severni strani za izvoz iz avtoceste iz smeri Ljubljana na državno cesto RII-409 v Lukovici ter z uvoznim krakom na avtocesto v smeri Postojne. Poleg tega, pa v bližini nadvoza v Brezovici, na južni strani priključni krak iz lokalne ceste Brezovica–Podpeč na avtocesto v smeri Ljubljana in izvozni krak iz avtoceste do obstoječe lokalne ceste. Zaradi dislokacije priključka ni predviden premostitveni objekt preko avtoceste.
V primerjalno študijo se lahko na podlagi analize prostora vključijo tudi dodatne variante (variantne strokovne rešitve), za katere bo dosežen dogovor med Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za prostor, Uradom za prostorski razvoj (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), Ministrstvom za promet (v nadaljnjem besedilu: pobudnikom), Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljnjem besedilu: DARS) ter lokalno skupnostjo, in sicer v vsebini in obsegu, ki omogoča enako izhodiščno osnovo za njihovo enakovredno medsebojno primerjavo.
Načrtovana ureditev poteka po območju Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica in Občine Vrhnika.
Dne 20. januarja 2005 je MOP, UPR skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklical prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je MOP, UPR objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja, in sicer v časopisu Dnevnik, dne 13. januarja 2005 in na Radiu Glas Ljubljane dne 13., 18. in 19. januarja 2005. Osebno so bili vabljeni nosilci urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave. Predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti so bili vabljeni preko sredstev javnega obveščanja.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
-
prouči možnost, da z izbrano varianto ne bi dodatno prečkali območja naselja Brezovica;
-
prouči zahteva po poteku variante izven območij naselij s ciljem razbremeniti kraje, ter čimprejšnjem pričetku gradnje;
-
oceni možnost vpliva načrtovanih ureditev na »Prometni model za JZ del Ljubljane«, ki ga je naročila Mestna občina Ljubljana;
-
vključi v regionalno problematiko urejanja prometa v skladu z izhodišči Strategije prostorskega razvoja Slovenije, kjer je prioriteta javni promet.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
-
presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (primerjalna študija),
-
strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave,
-
predloga državnega lokacijskega načrta,
ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje z odločbo št. 354-9-26/2005, z dne 15. marca 2005 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, oziroma v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, lahko pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je MOP, UPR, Dunajska 21, Ljubljana, ki zagotovi sredstva za recenzijo primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je DARS, Ulica XIV divizije 4, Celje, ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest, zastopa DARS.
Načrtovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DARS v komisijo za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP, UPR. MOP, UPR, pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.
IV. Nosilci urejanja prostora
Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1.
Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge,
2.
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
3.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
4.
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
5.
Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje,
6.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
7.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,