TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija tožene stranke in revizija tožeče stranke v delu zoper odločitev o podlagi tožbenega zahtevka glede plačila odškodnine za premoženjsko škodo v nadaljnjem znesku 10.890 SIT s pripadki se zavržeta.

V ostalem delu se revizija tožeče stranke zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Odločitev, vsebovana v vmesni sodbi, je odločitev o utemeljenosti konkretnega dajatvenega zahtevka, ki ga sicer vsebuje končna sodba. Obseg izpodbijanja in dovoljenost izrednega pravnega sredstva je zato treba presojati na enak način, kot bi ga stranki smeli uveljavljati zoper končno sodbo.

Možnost pričakovanja skrajno nepremišljenih ravnanj, ki ne pomenijo običajnega obnašanja udeležencev v prometu, je treba vrednotiti tudi z upoštevanjem načela zaupanja v spoštovanje prometnih predpisov in v okviru določbe prvega odstavka 51. člena tedaj veljavnega ZTVCP, po kateri mora voznik, ki se približuje križišču, voziti z večjo previdnostjo, ki ustreza "prometnim razmeram na križišču". Slednje zavarovancu tožene stranke niso narekovale upočasnitve vožnje na hitrost okrog 40 km/h, pri kateri bi še lahko preprečil trčenje in ki je celo manjša od dovoljene hitrosti vožnje v naseljih, kjer so številne in raznovrstne nevarnosti naravnost običajne. Zato na ta račun toženi stranki pripisana odgovornost za tožničino nepremoženjsko škodo v deležu 20% ni materialnopravno zmotna, saj je odraz pravilne uporabe določbe tretjega odstavka 177. člena ZOR.