TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o krivdi in kazenski sankciji glede kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena Kazenskega zakonika ter v odločitvi o enotni kazni spremeni tako, da se:

a) na podlagi četrte točke 357. člena Zakona o kazenskem postopku z a v r n e obtožba zoper E.B., ker je ogrozil varnost druge osebe z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje, s tem, da je dne 12.3.2006 okoli 00,30 ure v H. na dvorišču gostinskega lokala "P." zapretil policistu PO Hrastnik K.K. "da ga bo ubil, njega in otroka" tako, da je pri K.K. zbudil občutek vznemirjenosti in strahu pred uresničenjem grožnje, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena Kazenskega zakonika; b) enotna kazen se ne določi;

c) stroški tega dela kazenskega postopka, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornice bremenijo proračun. II. Sicer se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Čeprav zakon ne predpisuje oblike predloga za pregon, mora biti oškodovančeva volja, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek, izražena jasno in nedvoumno.

Oškodovanec pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti je le oseba, pri kateri je nastal občutek ogrožene varnosti zaradi storilčevih groženj z napadom na njeno življenje ali telo.