TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Ni podana procesna ovira pravnomočnosti po 319. členu ZPP, saj o sami izločitveni pravici upnika na poslovnem prostoru - lokalu (s sodbo) še ni bilo pravnomočno odločeno. Takšna razlaga je, po presoji pritožbenega sodišča, tudi v skladu s 158. členom Ustave, ki lastnost pravnomočnosti pripisuje zgolj pravnim razmerjem, urejenim s pravnomočno odločbo državnega organa. Načelo pravnomočnosti zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice.

ZFPPIPP ne vsebuje določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi.

V tretjem odstavku 310. člena ZFPPIPP je sicer določeno, da upnikova izločitvena pravica preneha, če v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe po prvem ali drugem odstavku tega člena. Vendar pa je treba, po presoji pritožbenega sodišča, določbo tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP razlagati ob upoštevanju objektivnih mej pravnomočnosti tako, da izločitvena pravica preneha le z ozirom na uveljavljeno pravno in dejansko podlago zahtevka. Nenazadnje je lastninska pravica ustavna kategorija in kot taka uživa posebno varstvo, zato se v njo lahko posega zgolj v omejenih, v zakonu izrecno določenih pravilih. Drugačna razlaga določb ZFPPIPP, ki bi širila primere, v katerih izločitvena pravica preneha, bi po presoji pritožbenega sodišča pomenila poseg v pravico iz 33. člena Ustave RS.