Nalaganje dokumenta...
Sklep o izračunu kapitala, kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti bank in hranilnic
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 32-1550/1999, stran 3750 DATUM OBJAVE: 6.5.1999
VELJAVNOST: od 14.5.1999 do 28.12.2006 / UPORABA: od 14.5.1999 do 31.12.2006
RS 32-1550/1999
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 1.1.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
1550. Sklep o izračunu kapitala, kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti bank in hranilnic
Na podlagi 67. in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99) in 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o izračunu kapitala, kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti bank in hranilnic
o izračunu kapitala, kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti bank in hranilnic
I. UVOD
1.
Vsebina in namen sklepa
Ta sklep podrobneje določa sestavine, omejitve in odbitne postavke pri izračunu kapitala bank in hranilnic (v nadaljevanju: bank), stopnje za tehtanje kreditnega tveganja in konverzijske faktorje v izračunu tveganju prilagojene aktive ter izračun kapitalskega količnika kot razmerja med kapitalom in vsoto tveganju prilagojene aktive, povečane za drugim tveganjem prilagojene postavke.
Banka in hranilnica mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter glede na tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev.
II. OPREDELITEV KAPITALA (SESTAVINE, OMEJITVE IN ODBITNE POSTAVKE)
2.
Izračun kapitala banke
Bistveni sestavini kapitala banke sta osnovni kapital in rezerve banke, ki tvorita kapital 1. reda ali temeljni kapital (v nadaljevanju: temeljni kapital).
V izračun kapitala banke štejejo tudi druge sestavine kot kapital 2. reda ali dodatni kapital (v nadaljevanju: dodatni kapital), vendar pod pogoji in v okviru omejitev iz tega sklepa.
Po tem sklepu se kapital banke izračuna kot seštevek temeljnega kapitala iz 3. točke in dodatnega kapitala iz 4. točke, zmanjšan za odbitne postavke iz 5. točke tega sklepa.
Temeljni kapital banke mora predstavljati vsaj 50% vsega kapitala banke, zato se pri izračunu kapitala banke upošteva dodatni kapital le do višine temeljnega kapitala.
Posamezne sestavine dodatnega kapitala, ki so opredeljene v 17. točki tega sklepa (podrejeni dolg), in kumulativne prednostne delnice s fiksnim donosom iz podtočke 1) in 3) v 4. točki tega sklepa, skupaj ne smejo pri izračunu kapitala presegati 50% temeljnega kapitala iz 3. točke tega sklepa.
3.
Temeljni kapital
3.1.
Temeljni kapital banke sestavljajo:
1)
vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in presežka kapitala na podlagi prednostnih kumulativnih delnic.
Upošteva se:
-
vpisane navadne delnice in udeležbene (nekumulativne ali participativne) prednostne delnice, po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice ter
-
vplačani presežek kapitala v delu, ki se nanaša na izdane in vplačane delnice iz prejšnje alinee.
2)
rezerve banke;
Upoštevajo se zakonske in statutarne rezerve iz dobička, sklad za lastne delnice in druge rezerve.
3)
preneseni dobiček preteklih let, ki ni obremenjen s kakršnimikoli obveznostmi in je potrjen na skupščini banke v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen.
4)
dobiček tekočega poslovnega leta, vendar največ do višine 50% tega dobička po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček in za katerega se na podlagi odločitve pristojnih organov predvideva razporeditev v rezerve ali v preneseni dobiček in če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor.
Pod enakimi pogoji se v izračun kapitala v obdobju do sklepanja na skupščini šteje tudi ustvarjeni dobiček preteklega leta.
Pri izračunu tekočega dobička med letom se upošteva tudi saldo revalorizacijskega izida.
Od zneska tekočega dobička se odšteje tudi morebitni znesek potrebnih predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital.
5)
rezervacije za splošna bančna tveganja, ki jih banka oblikuje v skladu s prvim in drugim odstavkom 75. člena zakona o bančništvu (v nadaljevanju: zakon).
6)
druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) do 3) in 5) te podtočke.
V druge postavke se vključuje revalorizacijski popravek prej navedenih postavk. Upošteva se revalorizacijski popravek sestavin temeljnega kapitala, vendar brez zneska revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb.
V primeru, da so zaradi tehnike revalorizacije prihodki iz naslova revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb vključeni v seštevku gornjih postavk, se odšteje znesek revalorizacije le teh.
3.2.
Seštevek postavk iz podtočke 3.1 se za ugotavljanje višine temeljnega kapitala zmanjša za naslednje postavke:
1)
lastne delnice;
Upošteva se znesek odkupljenih lastnih delnic po knjižni vrednosti in znesek z odkupljenimi lastnimi delnicami izenačenih delnic po 244. in 245. členu zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD).
Pri tem se upošteva neposredno in posredno pridobljene lastne delnice, kakor tudi neposredno in posredno pridobljene lastne delnice v zastavo.
Kot odkupljene lastne delnice se štejejo tudi odkupljena globalna potrdila o lastništvu delnic.
2)
neopredmetena dolgoročna sredstva banke;
3)
preneseno izgubo in izgubo tekočega leta;
Znesku izgube tekočega leta se prišteje tudi morebitni znesek potrebnih predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital.
Pri izračunu tekoče izgube med letom se upošteva tudi saldo revalorizacijskega izida.
4)
druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) do 3) te podtočke;.
Pod druge postavke se upošteva revalorizacijski popravek zgoraj navedenih postavk.
4.
Dodatni kapital
4.1.
Dodatni kapital sestavljajo:
1)
znesek osnovnega kapitala in presežka kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;
Upošteva se:
-
vpisane zbirne (kumulativne) prednostne delnice po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice ter
-
vplačani presežek kapitala v delu, ki se nanaša na delnice iz prejšnje alinee.
Kumulativne prednostne delnice s fiksnim donosom se v izračunu kapitala izkazujejo posebej.
2)
podrejeni dolžniški instrumenti;
To so hibridni instrumenti in podrejeni dolg, ki so natančneje določeni v VI. poglavju tega sklepa.
3)
druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) in 2) te podtočke;
Pri izračunu se upošteva revalorizacijski popravek postavke pod 1) te podtočke in 45% zneska revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko banke, pri katerih je bila opravljena cenitev osnovnih sredstev s strani preizkušenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin in opreme, vključijo v izračun dodatnega kapitala znesek revalorizacijskih prihodkov iz tega naslova do višine, potrjene s cenitvijo. Revalorizacijske prihodke iz naslova revalorizacije osnovnih sredstev, ki so obračunani za obdobje po datumu opravljene cenitve, je dovoljeno vključiti le v višini 45% njihove vrednosti.
4.2.
Postavke podtočke 4.1 se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala zmanjšajo za odkupljene lastne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala ali z njimi izenačene delnice v skladu z 244. in 245. členom ZGD.
5.
Odbitne postavke pri izračunu kapitala
Pri izračunu kapitala se seštevek temeljnega kapitala iz 3. točke in dodatnega kapitala iz 4. točke tega sklepa zmanjša za naslednje odbitne postavke:
1)
naložbe banke v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, v katerih kapitalu je banka udeležena z več kot 10% in druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb lahko upoštevajo v izračunu njihovega kapitala.
Pri tem se upoštevajo v celoti vse neposredne ali posredne naložbe banke v kapital drugih bank in finančnih organizacij, kadar te presegajo 10% kapitala druge bančne ali finančne institucije.
2)
naložbe banke v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, ki niso osebe navedene pod 1) te točke, v obsegu, ki presega 10% kapitala banke izračunanega pred odštetjem postavke pod 1) in 2) te točke.
Pri tem se upoštevajo naložbe banke v kapital bank in drugih finančnih organizacij, ki posamično ne presegajo 10% kapitala drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, torej tistih, ki niso zajete pod 1) te točke. Skupni seštevek teh naložb se primerja s kapitalom banke. Del seštevka, ki presega višino 10% kapitala banke pred odštetjem postavke pod 1), je odbitna postavka pod 2) te točke.
Delnice drugih bank oziroma finančnih organizacij iz prvega odstavka pod 2) te točke, ki jih banka pridobi z namenom trgovanja, se ne štejejo kot naložbe v kapital pod 2) te točke.
Naložbe banke v delnice borze in klirinško depotne družbe se ne štejejo med odbitno postavko pod 2), ker so v skladu z določili zakona zajete pod 3) te točke.
3)
nelikvidna sredstva, ki so navedena v drugem odstavku 66. člena zakona, razen tistih naložb banke v delnice borze, klirinško depotne družbe, ki so že odbitna postavka pod 1) te točke.
III. TVEGANJU PRILAGOJENA AKTIVA
6.
Opredelitve
Tveganju prilagojena aktiva je seštevek posameznih aktivnih postavk, tehtanih s stopnjo kreditnega tveganja iz 7. točke tega sklepa.
Po tem sklepu se kot aktivne postavke štejejo neto knjigovodske vrednosti aktivnih bilančnih postavk in kreditne nadomestitvene vrednosti za neto vrednost zunajbilančnih postavk.
Neto knjigovodska vrednost po tem sklepu pomeni, da je knjigovodska vrednost bilančne postavke zmanjšana za znesek oblikovanih posebnih rezervacij, za znesek amortizacije pri postavkah osnovnih sredstev, diskonta ali tudi za znesek izključenih prihodkov posamezne postavke.
Neto vrednost zunajbilančnih postavk pomeni znižano knjigovodsko vrednost za znesek oblikovanih posebnih rezervacij za zunajbilančne postavke.