TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v točkah I in III izreka ter izpodbijani sklep spremenita, tako da se glasita:

"Tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki obračunati 34 ur preko polnega delovnega časa v bruto znesku 303,62 EUR in neto znesek izplačati tožeči stranki z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 2. 2018 do plačila, se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 257,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v roku 15 dni, svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje pa krije sama."

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati pritožbene stroške v višini 150,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v roku 15 dni, svoje pritožbene stroške in stroške odgovora na pritožbo pa krije sama.

S tem, ko se je tožnik udeležil izobraževanja, za katerega je bila med strankama sklenjena pogodba o izobraževanju, ni bil napoten na službeno pot, ampak je bil z dela odsoten, toženka pa mu je bila dolžna plačati nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela. Toženka mu je priznala odsotnost 8 ur dnevno, kar je pravilno.

Nadure, za katere tožnik zahteva plačilo, predstavljajo ure, ki jih je porabil za pot na izobraževanje in z izobraževanja. Ker ni šlo za službeno pot, se te ure ne štejejo v delovni čas.