1845. Pravilnik o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov
Na podlagi 84. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) in prvega odstavka 8. člena statuta Agencije za energijo (Uradni list RS, št. 102/00) je direktor Agencije za energijo sprejel
P R A V I L N I K
o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov
Določbe tega pravilnika ne veljajo za transport električne energije s poreklom z območja druge države, namenjene na območje tretje države čez ozemlje Republike Slovenije oziroma za transport električne energije s poreklom z območja druge države, namenjene na območje te druge države čez ozemlje Republike Slovenije.
S tem pravilnikom Agencija za energijo RS (v nadaljevanju besedila: agencija) določa cene za uporabo elektroenergetskih omrežij, način njihovega obračunavanja in plačevanja. Pravilnik zajema tudi kriterije in metodologijo za določitev cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in za določanje upravičenosti stroškov. Pravilnik se uporablja za prenos in distribucijo električne energije, kadar je to GJS po energetskem zakonu in Uredbi o načinu izvajanja GJS prenos električne energije in GJS upravljanje prenosnega omrežja in uredbi o načinu izvajanja GJS s področja distribucije električne energije1.
Cene za uporabo omrežij se določijo na način, ki zasleduje naslednje cilje:
– stabilne razmere na trgu z električno energijo in stabilno okolje za vlagatelje;
– ločeno za posamezne sistemske storitve, razen za tiste storitve, za katere se organizira konkurenčni trg;
– razvoj omrežja tako, da se kvaliteta dobav trajno zvišuje ali ohranja;
– transparentnost cene za uporabo omrežij in njenih sestavin;
– vzpodbuja učinkovitost izvajalcev in uporabnikov (po načelu zamejene cene):
– vnaprejšnje in pravočasno upoštevanje dolgoročnih mejnih stroškov, potrebnih za razvoj omrežja.
– ločeno za prenosno in distribucijska omrežja,
– trajnostno poslovanje JP distribucije in prenosa brez izgub z omejenim donosom na kapital;
Morebitni drugi cilji, ki bodo izhajali iz spreminjajočih se razmer v sektorju, morajo biti usklajeni in hkrati dopolnjevati prej navedene cilje.
V pravilniku so uporabljena predvsem naslednja načela:
– zaradi enotnih cen za uporabo omrežij po celotnem ozemlju Republike Slovenije bi nastale večje razlike med dosedanjimi in predvidenimi prihodki po posameznih JP distribucije, ki so posledice različnih stroškov po podjetjih, različne strukture odjema in morebitnih drugih objektivnih razlogov. Zato je potreben mehanizem za njihovo izravnavo med posameznimi JP distribucije;
– potrebno je upoštevati razlike med odprtim delom trga in tarifnim delom trga z električno energijo, in da bo cena za uporabo omrežij po odprtju trga čimbolj stabilna;
– delež za sistemske storitve in vsi drugi morebitni dodatki so v ceni za uporabo omrežij upoštevani sorazmerno s preneseno oziroma distribuirano energijo.
– naložbe morajo prispevati k izboljšanju parametrov kakovosti storitve prenosa oziroma distribucije električne energije;
– omrežnina za prenosno oziroma distribucijsko omrežje mora omogočati nemoteno uporabo prenosnega omrežja uporabnikom, ki so priključeni nanj in ga uporabljajo v skladu z veljavnimi sistemskimi obratovalnimi navodili za prenosno ali distribucijsko omrežje in drugimi predpisi;
– pri morebitni agregaciji trga se cene za uporabo omrežij zaračunavajo za vsak priključek posebej, agregacija ni možna za uporabo omrežij;
– izvajalci gospodarskih javnih služb so zaradi primerljivosti dolžni stroške za meritve in obračunavanje, ki jih izvajajo, Agenciji za energijo izkazati na enoten način;
– pri odločanju o naložbah je potrebno upoštevati pripravljene in usklajene razvojne načrte omrežij, ki morajo upoštevati tudi cilje, navedene v 2. členu;
– zaradi transparentnosti je potrebno, da dobavitelj upravičenemu odjemalcu na njegovo zahtevo izkaže ceno za meritve in obračunavanje;
V tem pravilniku uporabljene okrajšave imajo naslednji pomen:
– RS Republika Slovenija
– GJS javne storitve; gospodarske javne službe po ZGJS
– ZGJS zakon o gospodarskih javnih službah
– ZGD zakon o gospodarskih družbah
– EZ energetski zakon, Uradni list RS, št. 79/99,
popravek Uradni list RS, št. 8/00
– VN visoka napetost
– SN srednja napetost
– NN nizka napetost
– RPI indeks rasti drobnoprodajnih cen
– IP indikativni plan poslovanja podjetij EES (delovno gradivo)
– JP javno podjetje (ali javna podjetja)
– T čas v urah: letne obratovalne ure (Wletni/Pmax) ali nadomestne letne
obratovalne ure, če se uporablja nadomestni obratovalni diagram
– UDO upravljalec distribucijskega omrežja
– UPO upravljalec prenosnega omrežja
– VS višja sezona
– SS srednja sezona
– NS nižja sezona
– VT ure, v katerih velja večja dnevna cena za uporabo omrežij
– MT ure, v katerih velja manjša dnevna cena za uporabo omrežij
– KT ure, v katerih velja konična dnevna cena za uporabo omrežij
– X korekcija zaradi povečanja produktivnosti
V tem pravilniku so uporabljeni pojmi, kot so določeni v EZ in v podzakonskih aktih k EZ, poleg njih pa imajo v pravilniku uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– agregacija trga združevanje odjemalcev med seboj tako, da nastopajo na
trgu z električno energijo kot en upravičen odjemalec2;
– omrežnina del skupne cene za uporabo omrežij, ki se nanaša na
uporabo posameznega omrežja in vsebuje zlasti njen
infrastrukturni del, ne pa sistemskih storitev, deleža
za delovanje agencije in dodatkov;
– priključnina znesek, ki ga uporabnik plača upravljalcu omrežja, da mu
ta omogoči priključitev na omrežje ali sistem ali
spremembo priključne moči;
– vozni red na podlagi pogodb o prodaji in nakupu električne
energije določen način obratovanja;
– zamejena cena cena storitve, ki upošteva inflacijo in tehnološki
napredek na način, da se zviša za indeks rasti
drobnoprodajnih cen (RPI) in zniža za vrednost povečanja
produktivnosti oziroma učinkovitosti (X)
– netransakcijska
metoda metoda, pri kateri je cena za uporabo omrežij neodvisna
od dolžine poti oziroma od števila pri posamezni
transakciji
– bruto pristop stroški posameznega nivoja omrežja se dodelijo
odjemalcem na posameznem nivoju v sorazmerju s porabo
tega nivoja glede na celotno porabo v ostalih nivojih.
Uporabnikom nižjih nivojev se poleg stroškov lastnega
nivoja dodeli sorazmeren delež uporabe višjih nivojev.
Če v tem pravilniku ali drugem splošnem aktu agencije ali aktu Vlade RS ni določeno drugače, je obračunsko leto koledarsko leto in regulativno obdobje obdobje petih zaporednih koledarskih let.
Za izvajanje GJS dejavnosti prenosa in distribucije električne energije se uporabljajo naslednji napetostni nivoji:
----------------------------------------------------------------
Oznaka Okrajšava Nazivna napetost
----------------------------------------------------------------
visoka napetost VN 400 kV, 220 kV, 110 kV
srednja napetost SN 35 kV, 20 kV, 10 kV
nizka napetost NN 0,4 kV
----------------------------------------------------------------
V srednjo napetost štejejo tudi druge nestandardne napetosti med 1 kV in 110 kV.
III. METODA ZA DOLOČANJE CEN ZA UPORABO OMREŽIJ
Uporabo omrežja plačujejo samo odjemalci, proizvajalci pa le delež v primeru, ko je zaradi njih potrebna ojačitev povezovalnih prenosnih daljnovodov in je to določeno ob priključitvi ali spremembi priključne moči. Isto velja za proizvajalce, ki povzročajo nestandardna odstopanja od pogojev, ki so določeni v Sistemskih obratovalnih navodilih za prenosno omrežje.
Cena za uporabo omrežij ne vsebuje priključnine na omrežje. Omrežnina vključuje stroške razvoja in potrebnih investicij za širjenje omrežja.
Metoda poštne znamke predstavlja sistem enotnega obračunavanja uporabe omrežja ne glede na dolžino prenosne poti. Metoda velja za vse napetostne nivoje in za vse vrste uporabnikov. Uporabljen je bruto pristop po napetostnih nivojih, ki določa, da plačilo omrežnine na nekem napetostnem nivoju vsebuje delež nad njim ležečih napetostnih nivojev.
Za določanje cen za uporabo omrežij je uporabljena netransakcijska metoda poštne znamke.
Uporabo omrežja se plačuje pristojnemu UDO.
IV. SESTAVINE CENE ZA UPORABO OMREŽIJ
Cena za uporabo omrežij je znesek, ki ga plača odjemalec električne energije iz omrežja na določenem napetostnem nivoju glede na odjemno skupino (glede na merjenje moči in število obratovalnih ur) v odvisnosti od obračunane moči in od prenesene oziroma distribuirane energije.
Cena za uporabo omrežij vsebuje naslednje sestavine:
4.
delež za delovanje Agencije za energijo,
1.
delež omrežnine za prenosno omrežje,
5.
če je tako določeno z zakonom ali podzakonskim aktom Vlade RS, so dodatki tudi:
b)
evidentiranje pogodb na organiziranem trgu z električno energijo,
a)
prednostno dispečiranje po EZ in podzakonskih aktih k EZ,
d)
morebitni drugi dodatki.
c)
morebitni dodatek za spodbude kvalificiranim proizvajalcem,
2.
delež omrežnine za distribucijsko omrežje,
3.
delež za sistemske storitve,
Cenik vsebuje cene za uporabo omrežij kot vsoto vseh prej navedenih sestavin v obliki, ki upošteva napetostni nivo in odjemne skupine.
Sestavine cen za uporabo omrežij določajo tabele, Priloga 1 k temu pravilniku, ki je njegov sestavni del.
Upoštevani so tako, da se potrebne dodatne zneske prišteje k zneskom, ki so rezultat sestavin 1. do 4. točke tega odstavka. Iz dobljene vsote se izračuna vrednosti v ceniku.
1. Omrežnina za prenosno omrežje
Prenosno omrežje sestavljajo objekti za prenos električne energije, ki obratujejo na nazivni napetosti enaki oziroma višji od 110 kV, vanj štejejo tudi interkonekcijske povezave.
Omrežnina na VN prenosnem omrežju vključuje:
– razvoj omrežja, ki omogoča dolgoročno nemoteno oskrbo z električno energijo brez omejitev, t.i. ozkih grl;
– vodenje, obratovanje in vzdrževanje omrežja;
– pokrivanje tehničnih izgub, ki nastanejo zaradi obratovanja v okviru določenih oziroma dogovorjenih tolerančnih polj.
Delež omrežnine za VN v ceni za uporabo omrežij določa Tabela 1, Priloga 1. Prispevek za moč v navedenem ceniku se nanaša na obračunano moč.
Odjemalec plača omrežnino glede na evidentirani in usklajeni vozni red pri UPO, določen v pogodbi ali dogovoru, ne glede na dejanski odjem.
2. Omrežnina za distribucijsko omrežje
Distribucijska omrežja opravljajo funkcijo razdeljevanja električne energije za oskrbo na določenem teritorialnem območju. Napetostni nivoji so izbrani tako, da predstavljajo optimalno tehnično rešitev.