TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje delno spremeni, tako da se ob delni ugoditvi pritožbi delno ugodi dolžničinemu ugovoru in se sklep o dovolitvi izvršbe za plačilo zapadlih, pa neplačanih zakonskih zamudnih obresti od glavnice 41.729,26 EUR, ki presegajo 41.729,26 EUR, razveljavi ter se v tem delu zavrne upnikov predlog za izvršbo.

Predmet obveznosti je v izreku sodbe in v sklepu izvršilnega sodišča glede tistih zamudnih obresti, ki niso zapadle do konca glavne obravnave, določljiv, če so navedeni znesek glavnice, od katere se zamudne obresti plačujejo, čas, ko je dolžnik prišel v zamudo, obrestna mera pa je določena s sklicevanjem na obrestno mero zamudnih obresti, kot jo določa zakon.

Ker pravdno sodišče ustavne odločbe (v zvezi z členom 1060 OZ) ni moglo upoštevati, odloči glede plačila zapadlih, pa ne plačanih zakonskih zamudnih obresti izvršilno sodišče upoštevajoč celotno zakonsko ureditev zamudnih obresti, vključno s pravilom ne ultra alterum tantum (ne da bi ob tem poseglo v časovne meje pravnomočnosti). Odločba ustavnega sodišča vpliva na izvršbo izvršljive sodbe tako, da izvršba za zapadle, pa ne plačane, zakonske zamudne obresti, kolikor so presegle glavnico, ni dopustna.