Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v...

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Preddvor

Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) v zvezi s 1. alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 22. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98), 3. in 25. zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90), 218 člena o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 22. člena Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/99) in Odloka o komunalnih taksah v Občini Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 7/97 in 16/02) je Občinski svet Občine Preddvor na svoji 8. seji dne 17.12.2003 sprejel

ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Preddvor

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa območja na katerih se v Občini Preddvor plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila ter merila za oprostitev plačila nadomestila.

2. člen

Nadomestilo se plačuje letno od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

A.) Zazidano stavbno zemljišče

Zazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela, na kateri je zgrajen objekt. Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Med zazidana stavbna zemljišča se uvrščajo tudi zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnih gradbenih dovoljenj začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

1.

) pri stanovanjskih prostorih ali prostorih namenjenih sekundarnemu bivanju (počitniški objekti) čista tlorisna površina stanovanjskih ali počitniških prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) in drugih zaprtih prostorov stanovanja ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile;

2.

) pri poslovnih površinah je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Za počitniške objekte se po tem odloku štejejo tudi objekti, katerim je v prostorski ali izvedbeni dokumentaciji določena namembnost za počitniško dejavnost in objekti v katerih ni stalno prijavljenih oseb.

Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:

?

površine pokritih in nepokritih skladišč, internih parkirišč,

?

površine namenjene delavnicam na prostem,

?

površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov in nasipov zemlje, premoga, pepela in žlindre,

⇒ odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,

?

kamnolomi in peskokopi,

?

javne površine namenjene trajni in začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02),

⇒ površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi objektov, niso objekti gospodarske javne infrastrukture,

⇒ ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

B.) Nezazidano stavbno zemljišče

Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela, ki je s prostorskim izvedbenim aktom namenjena za graditev objektov oziroma zemljiška parcela, za katero je že izdano predpisano dovoljenje (enotno gradbeno dovoljenje, lokacijska informacija za namen gradnje enostavnega objekta) in se še ni začelo z gradnjo objektov.

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne strukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, se upošteva površina nezazidanega stavbnega zemljišča iz prejšnjih odstavkov tega člena se upošteva:

1.

V primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:

⇒ se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,

?

za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.

2.

v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:

⇒ se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele),

?

kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba:

A.

ki ima določeno gradbeno parcelo, se površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

B.

v kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavno zemljišče v skladu z določili tega odloka.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidana stavbna zemljišča določena v točki a. in b. se odmerja, če to stavbno zemljišče predstavlja samostojno gradbeno parcelo. Za samostojno gradbeno parcelo se določi najmanj 500 m2. Če je tako določeno stavbno zemljišče večje od 500 m2 se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri od celotne nezazidane površine.

3. člen

Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec, imetnik pravice uporabe,…), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik.

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu krajevno pristojni davčni organ (v nadaljevanju: davčni urad). Davčni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje davčnemu uradu Občinska uprava Občine Preddvor. Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča, od upravnega organa pristojnega za izdajo dovoljenja za posege v prostor, ter iz uradnih evidenc. Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti.

Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi Občine Preddvor nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi.

Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, v katerem je sprememba nastala. Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, da poziv občinske uprave Občine Preddvor, v roku 15 dni od prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila.

Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO

4. člen

Območja, kjer se plačuje nadomestilo, so:

1.

v naseljih: Bašelj, Breg ob Kokri, Hraše pri Preddvoru, Hrib, Kokra, Mače, Možjanca, Nova vas, Potoče, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela, Tupaliče in Zgornja Bela. Meje naselij so določene v dolgoročnem planu občine;

2.

na območjih, ki so z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno graditev;

3.

na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt;

4.

na območjih ali delih območij iz točke 1, 2 in 3 se nadomestilo ne plačuje, če zazidano stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z električnim priključkom.

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

5. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: