1403. Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja
Na podlagi tretjega odstavka 14. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa vsebino izjave o varnosti z oceno tveganja, s katero delodajalec določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Delodajalec mora vsebino izjave o varnosti dopolnjevati ob vsaki novo ugotovljeni nevarnosti in spremembi ravni tveganja.
2. člen
(izjava o varnosti)
Izjava o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen.
Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti.
Nevarnost je okoliščina ali stanje, ki lahko ogrozi ali poškoduje delavca oziroma okvari njegovo zdravje.
Tveganje je verjetnost, da nevarnost povzroči poškodbo ali zdravstveno okvaro.
Ocenjevanje tveganja je sistematično evidentiranje in proučevanje vseh dejavnikov delovnega procesa, z namenom ugotoviti možne vzroke za nastanek poškodb pri delu, poklicnih boleznih, bolezni v zvezi z delom in možnosti preprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj.
VSEBINA IZJAVE O VARNOSTI Z OCENJEVANJEM TVEGANJA
4. člen
(sestavine izjave o varnosti)
Poleg pisne izjave delodajalca iz 2. člena tega pravilnika mora izjava o varnosti obsegati zlasti:
–
datum in kraj izdaje izjave,
–
podatke o osebah, ki so sodelovale pri izdelavi izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja,
–
podatke o prejšnjih pregledih in preskusih,
–
podatke o delovnih mestih, organizacijskih enotah delodajalca in številu delavcev,
–
organogram oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu.
Dokumentacija mora biti podana v pisni obliki, lahko pa se poda tudi grafično v obliki diagramov, simbolov, skic in načrtov.
5. člen
(ocenjevanje tveganja)
Ocenjevanje tveganja obsega:
–
opredelitev nevarnosti,
–
opredelitev delovnih mest in delavcev, ki so izpostavljeni tveganju,
–
ocenitev ravni oziroma stopnje tveganja,
–
določitev potrebnih ukrepov za preprečevanje tveganja oziroma zmanjševanja tveganja,
–
revizijo v primeru sprememb tehnoloških postopkov in ob uvajanju novih tehnologij.
6. člen
(opredelitev nevarnosti)
Vrste nevarnosti, ki obstojajo pri delu na delovnem mestu, so lahko povezane z naslednjimi dejavniki:
1.
mehanskimi dejavniki v zvezi z uporabo delovne opreme:
–
nepravilno ali pomanjkljivo varovanje vrtljivih oziroma gibljivih delov, ki so vključeni v delovni proces drobljenja, obrezovanja, zbadanja, udarjanja oziroma vleke,
–
prosto gibanje delov ali materiala (padanje, kotaljenje, drsenje, prevračanje, razletavanje, nihanje, razsutje...), ki ogroža delavce,
–
premiki delov delovne opreme, premikanje vozil,
–
nevarnosti poklopa, zaklopa, zagrabitve;
2.
dejavniki v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest:
–
nevarne površine (ostri robovi, koti, konice, hrapave površine, štrleči deli...),
–
opravljanje dela na višini,
–
omejen prostor (npr. če mora nekdo delati med dvema fiksiranima deloma, ki sta preveč skupaj),
–
možnost spotikov, zdrsov in padcev (npr. vlažne ali zaradi drugih razlogov spolzke površine),
–
stabilnost na delovnem mestu,
–
vpliv uporabe osebne varovalne opreme (oviranje) na delo,
–
metode in tehnike dela,
–
vstopanje in delo v zaprtih prostorih;
–
neposredni dotik; nezavarovani deli pod napetostjo (neizolirani prosti vodi, tokovni odjemniki…),
–
neposredni dotik; zavarovani deli pod napetostjo (transformatorske postaje, VN celice, kompenzacijske naprave, elektroomarice, elektroinštalacije…),
–
posredni dotik (oprema, vezana na električno energijo npr. stroji, oprema, naprave, prenosno orodje…),
–
vdihavanje, uživanje zdravju nevarnih snovi oziroma njihov prodor v telo skozi kožo,
–
uporaba vnetljivih in eksplozivnih snovi,
–
pomanjkanje kisika (zadušitev),
–
prisotnost snovi z lastnostjo razjedanja,
–
reaktivne/nestabilne snovi,
–
prisotnost senzibilizatorjev (preobčutljivost na določeno snov),
5.
fizikalnimi dejavniki:
–
izpostavljanje ionizirnim in neionizirnim sevanjem,
–
izpostavljanje laserskim žarkom,