Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru...

224. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2B)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2B)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. januarja 2017.

Št. 003-02-1/2017-3

Ljubljana, dne 2. februarja 2017

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NADZORU DRŽAVNE MEJE (ZNDM-2B)

1. člen

V Zakonu o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 35/10 – uradno prečiščeno besedilo in 15/13 – ZNPPol) se drugi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:

»(2) Ta zakon za izvajanje Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (kodificirano besedilo) (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Zakonik o schengenskih mejah) določa pristojne organe v Republiki Sloveniji ter sankcije za kršitve njegovih določb.«.

2. člen

Besedilo 8. člena se spremeni tako da se glasi:

»(1)

Za opravljanje nadzora državne meje in preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje sme policija postaviti table z opozorilnimi napisi in drugo signalizacijo, namestiti in uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje, video in avdio snemanje, tehnična sredstva za prepoznavo oseb in predmetov ter tehnična sredstva za ugotovitev ali preverjanje identifikacije oseb ob primerjavi podatkov, zajetih v potovalnem dokumentu, in identifikacijo vozil ter postaviti, namestiti in uporabljati druga tehnična in druga sredstva kot so varovalna ograja ali druga tehnična ovira ali druga sredstva za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Za vzdrževanje tabel in druge signalizacije ter tehničnih sredstev in drugih sredstev po tem členu je pristojna policija.

(2)

Če je potrebno za uspešno izvedbo nalog po tem zakonu in nalog, predpisanih s pravnim redom Evropske unije, policisti lahko uporabljajo zemljišča in vodne površine ne glede na lastništvo.

(3)

Lastniki in posestniki zemljišč in vodnih površin morajo pustiti prost dostop in gibanje za nemoteno opravljanje nalog nadzora državne meje.

(4)

Lastniki in posestniki zemljišč so dolžni dopustiti postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje in shranjevanje tehničnih in drugih sredstev iz prvega odstavka tega člena, če opravljanja nadzora državne meje in preprečevanja nedovoljenega prehajanja državne meje ni mogoče zagotoviti z obstoječimi kadrovskimi viri in organizacijskimi ukrepi ali so bila ta neuspešna in so podane nepredvidene ali nujne razmere, ki ogrožajo življenje, osebno varnost in premoženje ljudi, vsakdo pa se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki bi ovirala postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje ali shranjevanje teh sredstev. Policija lastnike obvesti o razlogih za poseg na zemljiščih, tehnična in druga sredstva pa se odstranijo takoj, ko niso več potrebna za opravljanje nalog iz tega člena.

(5)

Za postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje in shranjevanje tehničnih in drugih sredstev ob državni meji iz prvega odstavka tega člena in izpolnjenih pogojih iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, in prostorski akti ter predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave, sladkovodno ribištvo, divjad in lovstvo, ter predpisi, ki urejajo gozdove in vode.

(6)

Ne glede na prejšnji odstavek policija v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, pripravi načrt namestitve teh sredstev in pridobi oceno njihovih vplivov na naravo, pri tem pa smiselno uporabi metodologijo iz predpisa, ki ureja presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja, s predlogi omilitvenih ukrepov, če postavitev, namestitev, uporaba, vzdrževanje ali shranjevanje tehničnih in drugih sredstev iz prvega odstavka tega člena ob državni meji traja dlje kot šest mesecev in je verjeten pomemben negativni vpliv na varovana območja. Do ocene vplivov in omilitvenih ukrepov se opredeli z mnenjem strokovna organizacija, pristojna za varstvo narave, in se za način izvedbe omilitvenih ukrepov za postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje in shranjevanje tehničnih in drugih sredstev iz prvega odstavka tega člena dogovori s policijo.

(7)

Policija se pri postavitvi, namestitvi, uporabi, vzdrževanju in shranjevanju tehničnih in drugih sredstev iz prvega odstavka tega člena zaradi izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda in državnega monitoringa redno usklajuje z ministrstvom, pristojnim za vode, in koncesionarjem, ki ob državni meji izvaja gospodarsko javno službo urejanja voda.

(8)

Uporaba tehničnih sredstev iz prvega odstavka tega člena je dopustna samo pri opravljanju nadzora državne meje, ki ga policija izvaja skladno z Zakonikom o schengenskih mejah.

(9)

S tehničnimi sredstvi iz prvega odstavka tega člena sme policija pridobivati in obdelovati osebne podatke pod pogoji, ki jih določata zakon, ki ureja naloge in pooblastila policije in zakon, s katerim se določajo pogoji in načini vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v Republiki Sloveniji. Pri tem sme policija uporabljati nacionalne, EU in mednarodne baze podatkov do katerih dostopa.

(10)

Način uporabe tehničnih sredstev iz prvega odstavka tega člena, v obsegu, ki ga določa Zakonik o schengenskih mejah, podrobneje predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.«.

3. člen

Za 8. členom se dodajo novi 8.a do 8.g člen, ki se glasijo:

»8.a člen

(upravičenci do nadomestila)

(1)

Če je za opravljanje nalog v skladu s prejšnjim členom ob državni meji potrebna uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišč, so do nadomestila za oteženo redno rabo zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) po tem zakonu upravičeni naslednji upravičenci:

-

lastnik zemljišča ali

-

oseba, ki uporablja zemljišče na podlagi druge stvarne pravice, vpisane v zemljiško knjigo, ali na podlagi najemne ali zakupne pogodbe.

(2)

Šteje se, da so osebe iz prejšnjega odstavka upravičene do nadomestila, če se kot sredstvo iz prvega odstavka prejšnjega člena na zemljišču postavi, namesti, uporablja, vzdržuje ali shranjuje varovalna ograja ali druga tehnična ovira.

(3)

Če nadomestilo za isto zemljišče uveljavlja več upravičencev za isto časovno obdobje, je do nadomestila upravičen tisti, ki ima v tem obdobju pravico uporabljati to zemljišče.

(4)

Če nadomestilo uveljavljajo vsi solastniki ali skupni lastniki skupaj z eno vlogo, se višina nadomestila določi v celotnem znesku v korist vseh solastnikov oziroma skupnih lastnikov. Če nadomestila ne uveljavljajo vsi solastniki skupaj, so upravičeni do nadomestila skladno s solastniškimi deleži, če so ti določeni. Če solastniški deleži niso določeni in v primeru skupne lastnine, kadar skupni lastniki nadomestila ne uveljavljajo skupaj, se šteje, da so deleži enaki.

8.b člen

(postopek določanja nadomestila)

(1)

Upravičenec do nadomestila lahko zahteva nadomestilo do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Upravičenec zahteva nadomestilo pri upravni enoti, na območju katere leži zemljišče, za katero se uveljavlja nadomestilo. Upravičenec vloži zahtevo za nadomestilo za zemljišče, ki leži na območju dveh upravnih enot, pri eni izmed obeh upravnih enot. Če upravičenec zahteva nadomestilo za več zemljišč, ki ležijo na območju dveh ali več upravnih enot, ga za vsa zemljišča zahteva pri eni izmed upravnih enot, na območju katere leži zemljišče, za katerega uveljavlja nadomestilo. Če upravičenec zahteva nadomestilo pri več pristojnih upravnih enotah, o zahtevi odloča upravna enota, ki je prva prejela zahtevo.

(2)

Zahteva iz prejšnjega odstavka vsebuje:

-

podatke o upravičencu do nadomestila (osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva in EMŠO, če gre za fizično osebo, oziroma firmo, sedež in matično številko, če gre za pravno osebo) in številko osebnega oziroma poslovnega računa,

-

podatke o zemljišču (parcelna številka in katastrska občina) in

-

opis posega oziroma vpliva posega na zemljišče.

(3)

Če pravico do nadomestila zahteva oseba, ki uporablja zemljišče na podlagi najemne ali zakupne pogodbe, in ta okoliščina ni razvidna iz uradnih evidenc, zahtevi priloži tudi fotokopijo najemne oziroma zakupne pogodbe.

(4)

Upravna enota odloči o zahtevi na podlagi dokumentacije, ki jo glede posega na zemljišču pridobi od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki hrani dokumentacijo v zvezi s tem posegom, ter podatkov in listin iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Upravna enota pred izdajo odločbe seznani upravičenca do nadomestila z vsemi ugotovljenimi dejstvi in ga pozove, da se v roku najmanj 15 dni mora izreči o ugotovitvah v seznanitvi.

(5)

Zoper odločitev upravne enote je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(6)

Višina nadomestila se določi na podlagi metodologije, ki jo določi Vlada Republike Slovenije glede na obseg posega na zemljišču, boniteto zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, in vrsto dejanske rabe v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto dejanske rabe zemljišč.

(7)

Nadomestilo se odmeri za preteklo koledarsko leto, za obdobje, ko je bila onemogočena redna raba zemljišča. Če se upravičenec do nadomestila med koledarskim letom spremeni, je do nadomestila upravičen sorazmerno glede na trajanje njegovega upravičenja v koledarskem letu.

(8)

Nadomestilo se izplača po pravnomočnosti odločbe upravne enote na osebni oziroma poslovni račun upravičenca. Nadomestilo upravičencu do nadomestila izplača ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(9)

Sredstva za izplačilo nadomestila se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije v okviru finančnega načrta ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(10)

V postopku za določitev nadomestila se za vlogo in odločitev na prvi in drugi stopnji taksa ne plača.

(11)

V postopku za določitev nadomestila se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

8.c člen

(služnost v javno korist)

(1)

Če je za opravljanje nalog v skladu z 8. členom tega zakona, ki se izvajajo ob državni meji, potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišč in že traja dlje kot 24 mesecev, se lastninska pravica na teh zemljiščih začasno obremeni s služnostjo v javno korist.

(2)

Za vprašanja glede ustanovitve služnosti v javno korist, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice v javno korist.

(3)

Javno korist za ustanovitev služnosti in obdobje obremenitve s služnostjo v javno korist ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Do pravnomočnosti odločitve o služnosti v javno korist lahko policija na zemljiščih, določenih v sklepu iz prejšnjega stavka, še naprej opravlja naloge iz 8. člena tega zakona, za katere je potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišč.

(4)

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v šestih mesecih po sprejetju sklepa iz prejšnjega odstavka začne postopek za ustanovitev služnosti v javno korist.

8.č člen

(upravičenec do služnosti v javno korist)

Upravičenec do služnosti v javno korist je Republika Slovenija. Postopek sporazumevanja za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist, sklepanje teh pogodb in vlaganje zahtev za ustanovitev služnosti v javno korist v imenu Republike Slovenije in za njen račun opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

8.d člen

(postopek sporazumevanja za ustanovitev služnosti v javno korist)

(1)

Upravičenec do služnosti v javno korist poda lastnikom zemljišč iz 8.c člena tega zakona ponudbo za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist proti plačilu odškodnine.

(2)

Če se lastnik zemljišča strinja s ponudbo iz prejšnjega odstavka in o tem pisno obvesti upravičenca do služnosti v javno korist v 15 dneh od prejema ponudbe, se sklene pogodba o ustanovitvi služnosti, pri čemer stroške v zvezi s to pogodbo krije upravičenec do služnosti v javno korist.

8.e člen

(ustanovitev služnosti v javno korist)

(1)

Če postopek sporazumevanja iz prejšnjega člena ni bil uspešen, lahko upravičenec do služnosti v javno korist pri upravni enoti, na območju katere leži zemljišče, zahteva začetek postopka za ustanovitev služnosti v javno korist.

(2)

Zahteva za ustanovitev služnosti v javno korist iz prejšnjega odstavka vsebuje:

-

navedbo sklepa Vlade Republike Slovenije o ugotovljeni javni koristi,

-

podatke o lastniku zemljišča (osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva, če gre za fizično osebo, oziroma firmo, sedež in matično številko, če gre za pravno osebo),

-

podatke o zemljišču (parcelna številka in katastrska občina),

-

podatke o ustanovitvi služnosti v javno korist (opredelitev obsega zemljišča, na katerem se ustanovi služnost v javno korist, trajanje služnosti v javno korist),

-

ponudbo iz prejšnjega člena.

(3)

Postopek za ustanovitev služnosti v javno korist se začne s sklepom. Zoper ta sklep ni pritožbe.

(4)

Pritožba zoper odločbo o ustanovitvi služnosti v javno korist ne zadrži njene izvršitve.

8.f člen

(določitev in izplačilo odškodnine)

(1)

Odškodnina za ustanovitev služnosti v javno korist se določi za obdobje od objave sklepa Vlade Republike Slovenije iz 8.c člena tega zakona do poteka obdobja obremenitve zemljišča s služnostjo. Odškodnina se izplačuje na letni ravni za preteklo leto, in sicer do konca meseca marca tekočega leta. Izplačilo za posamezno leto se izračuna tako, da se višina odškodnine, določena za celotno obdobje, deli s številom let, za katera je zemljišče obremenjeno s služnostjo v javno korist. Če odškodnina ni določena v istem koledarskem letu, kot je bila ustanovljena služnost v javno korist, se odškodnina za obdobje do določitve odškodnine, izplača do konca meseca marca leta, ki sledi letu, v katerem je bila določena odškodnina. Če služnost v javno korist ne traja celo koledarsko leto, se izplačilo za posamezno leto sorazmerno zmanjša.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2B)

Časovnica