TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji tožeče stranke se delno ugodi ter se sodba sodišča druge stopnje spremeni, tako da se pritožbi tožeče stranke delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni, tako da se znesek „1.754,90 EUR“ nadomesti z zneskom „1.985,54 EUR“, v točki III izreka pa tako, da se znesek „6.662,99 EUR“ nadomesti z zneskom „6.432,35 EUR“.

II. Sicer se revizija tožeče stranke zavrne.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski, ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov je treba za tega ter druge obstoječe in bodoče spore v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena.

dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske pravice - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - uporaba tarife - skupni sporazum o višini nadomestil