na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sklep II Cp 1276/2022 - pogodba o dolgoročnem posojilu - potrošniška kreditna pogodba - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - kreditna pogo...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
19.5.2023
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sklep II Cp 1276/2022
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00067621
SENAT, SODNIK
Barbara Žužek Javornik (preds.), Polona Marjetič Zemljič (poroč.), Metoda Orehar Ivanc
INSTITUT VSRS
pogodba o dolgoročnem posojilu - potrošniška kreditna pogodba - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - kreditna pogodba v CHF - švicarski franki (CHF) - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - sodna praksa Vrhovnega sodišča
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
IZREK
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je ocenilo, da je presoja (ne)poštenosti spornega pogodbenega pogoja povsem neodvisna od vprašanja, ali je bila pojasnilna dolžnost opravljena pravilno ali ne.
Pri testu nepoštenosti se ne preveri samo vsebina pogodbenega pogoja (poštenost po vsebini), temveč tudi, kako je pogoj predstavljen (poštenost v preglednosti oziroma postopkovna poštenost) - potrošniku mora biti pregledno pojasnjeno, kakšno breme oziroma potencialno neugodnost pogodbeni pogoj vzpostavlja zanj.
Za pravilno presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka bi moralo sodišče prve stopnje najprej opraviti oceno izvedenih dokazov, s katerimi sta pravdni stranki dokazovali, kako je bila v konkretnem primeru (ne)ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost, šele potem pa bi lahko, ob upoštevanju tako ugotovljenih dejstev, presojalo, ali obstaja kateri od splošnih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev iz prvega odstavka 24. člena ZVPot.
Pri testu nepoštenosti se ne preveri samo vsebina pogodbenega pogoja (poštenost po vsebini), temveč tudi, kako je pogoj predstavljen (poštenost v preglednosti oziroma postopkovna poštenost) - potrošniku mora biti pregledno pojasnjeno, kakšno breme oziroma potencialno neugodnost pogodbeni pogoj vzpostavlja zanj.
Za pravilno presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka bi moralo sodišče prve stopnje najprej opraviti oceno izvedenih dokazov, s katerimi sta pravdni stranki dokazovali, kako je bila v konkretnem primeru (ne)ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost, šele potem pa bi lahko, ob upoštevanju tako ugotovljenih dejstev, presojalo, ali obstaja kateri od splošnih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev iz prvega odstavka 24. člena ZVPot.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.