TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Državni tožilec ni pooblaščenec strank in zato pravna korist za izpodbijanje pravnomočne odločbe ene ali druge stranke postopka ni merilo za presojo dovoljenosti pravnega sredstva. Je pa to v primeru zahteve za varstvo zakonitosti javna korist, ki se odraža v težnji po zagotavljanju z zakonom skladnega in enotnega sodnega varstva pravic ter s tem vzdrževanja pravnega reda kot pogoja za uresničitev ustavnega načela pravne države. Vendar tudi za presojo pravnega interesa z vidika javne koristi velja, da je merilo za dopustnost sodne intervencije načelo ekonomičnosti in izbire najbolj racionalne izmed zakonsko predvidenih možnosti za enako kvalitetno uresničitev cilja varovanja javne koristi v prej razloženem pomenu. Zato ni mogoče terjati intervencije najvišjega sodišča v državi z zahtevo po meritornem odločanju o izrednem pravnem sredstvu, če je z zakonom že zagotovljeno enako (in bolj racionalno) varstvo pravic na drug način.