698. Pravilnik o skupnih kriterijih za organizacijo in postopke finančnega nadzora pri neposrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije
Na podlagi 100. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o skupnih kriterijih za organizacijo in postopke finančnega nadzora pri neposrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV
Določila tega pravilnika uporabljajo naslednji neposredni uporabniki proračuna Republike Slovenije:
1.
ministrstva – za organe in organizacije v njihovi sestavi,
2.
Urad predsednika Vlade Republike Slovenije – za vladne službe, za katerih organizacijo dela skrbi generalni sekretar vlade;
-
Servis za protokolarne storitve,
-
Urad za žensko politiko,
-
Urad za priseljevanje in begunce,
-
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija,
-
Statistični urad Republike Slovenije,
-
Urad za verske skupnosti,
-
Služba za lokalno samoupravo,
-
Služba za evropske zadeve,
-
Urad za denacionalizacijo,
3.
Ministrstvo, pristojno za upravo – za upravne enote,
4.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče) – za sodišča, skladno z določili zakona o sodiščih,
5.
Senat za prekrške Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: senat za prekrške) – za samostojne državne organe za postopek o prekrških in
6.
Državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo) – za državna tožilstva,
7.
In drugi neposredni uporabniki (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabniki):
-
Predsednik Republike Slovenije,
-
Republiška volilna komisija,
-
Varuh človekovih pravic,
-
Agencija za revidiranje postopkov lastninskega preoblikovanja,
-
Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
Finančni nadzor pri neposrednih uporabnikih je sistem notranjih kontrol in notranje revizije kot ga določa 100. člen zakona o javnih financah, v nadaljnjem besedilu ZJF.
Sistem notranjih kontrol neposredni uporabniki vzpostavijo in ohranjajo kot akcijski načrt, ki vključuje stališča in usmeritve vodstva, izražene skozi metode, postopke in druge ukrepe, ki dajejo primerna zagotovila za doseganje predvsem naslednjih ciljev:
-
pospeševanje urejenega, gospodarnega, učinkovitega in uspešnega poslovanja ter zagotavljanje kakovostnih storitev v skladu z nalogami neposrednega uporabnika,
-
varovanje sredstev pred izgubo zaradi malomarnosti, zlorab, slabega upravljanja, napak in poneverb ter drugih nepravilnosti,
-
poslovanje po zakonih, drugih predpisih in navodilih vodstva,
-
razvijanje in ohranjanje zanesljivih računovodskih in drugih podatkov ter pošteno prikazovanje teh podatkov v obdobnih poročilih.
Notranje revidiranje (notranja revizija) je neodvisno presojanje poslovnih procesov in stanj, ki je pri neposrednem uporabniku zasnovano in uresničeno kot notranja storitvena dejavnost. Je oblika posrednega nadzora, ki ugotavlja in vrednoti primernost in uspešnost vseh drugih kontrol in katerega izsledki so namenjeni predvsem predstojniku neposrednih uporabnikov. Področje delovanja notranjega revidiranja praviloma zajema neodvisno strokovno ocenjevanje naslednjih področij:
-
neoporečnosti informacijskih sistemov – točnost, pravočasnost in uporabnost računovodskih in ostalih poslovnih zapisov in poročil,
-
spoštovanje razvojnih politik, načrtov, programov, postopkov, določenih v zakonih in drugih predpisih,
-
gospodarnosti in učinkovitosti uporabe virov in varovanja premoženja,
-
primernosti operativnih ciljev in uspešnosti rezultatov v primerjavi z najširšimi cilji neposrednega uporabnika,
-
ustreznost delovanja notranjih kontrol kot celote.
II. ODGOVORNOST PREDSTOJNIKOV NEPOSREDNIH UPORABNIKOV PRI ORGANIZIRANJU SISTEMA NOTRANJIH KONTROL IN NOTRANJEGA REVIDIRANJA
a) Sistem notranjih kontrol
Pri organiziranju notranjih kontrol mora predstojnik neposrednega uporabnika upoštevati zlasti naslednja načela:
1.
Sistem notranje kontrole ter vsi postopki in pomembni poslovni dogodki morajo biti jasno dokumentirani, dokumentacija pa mora biti dostopna.
2.
Posle in pomembne poslovne dogodke odobrijo ali izvajajo upravni delavci v skladu s pristojnostmi.
3.
Posli in pomembni poslovni dogodki morajo biti takoj evidentirani in ustrezno razvrščeni, kar velja tudi za celoten proces in vključuje:
-
začetek posla oziroma poslovnega dogodka in pooblastilo za izvedbo,
-
vse stopnje izvajanja postopka,
-
dokončno razvrstitev v preglednih knjigovodskih evidencah.
4.
Ključne dolžnosti in odgovornosti za odobravanje, izvajanje, evidentiranje in pregledovanje poslov in poslovnih dogodkov morajo biti določene za posamezen delokrog upravnih delavcev.
5.
Za dodelitev, pregled in odobritev dela posameznega upravnega delavca se zahteva:
-
jasna seznanitev z obveznostmi javne predložitve računov z odgovornostmi in dolžnostmi, ki so dodeljene vsakemu upravnemu delavcu,
-
sistematično pregledovanje dela vsakega upravnega delavca v potrebnem obsegu in po vrstah nalog,
-
odobritev dela v odločilnih fazah, da se s tem zagotovi načrtovani potek dela.
6.
Dodelitev, pregled in odobritev dela posameznega upravnega delavca zahteva:
-
spremljanje izvajanja odobrenih postopkov in zahtev,
-
odkrivanje in odpravljanje napak, nesporazumov in neustreznega načina dela,
-
preprečevanje pojavljanja nepravilnih dejanj in ponavljanja teh dejanj,
-
preverjanje učinkovitosti in uspešnosti dela.
7.
Dostop do sredstev in evidenc mora biti omejen na pooblaščene posameznike, ki so odgovorni za njihovo skrbništvo in uporabo. Za zagotovitev odgovornosti je treba sredstva občasno primerjati z evidentiranimi zneski in ugotoviti, če se med seboj ujemajo.
8.
Ob upoštevanju temeljnih zahtev za uspešno in učinkovito delovanje notranjih kontrol, navedenih v tem členu, predlaga predstojnik neposrednega uporabnika podrobne notranje organizacijske predpise (pravilnike, organizacijsko shemo). Ti predpisi urejajo poslovanje neposrednega uporabnika s stališča:
-
poslovodnih dejavnosti, kar se nanaša zlasti na splošne usmeritve ter na načrtovanje, organizacijo in revizijsko funkcijo,
-
programskih dejavnosti, ki se nanašajo na izvajanje nalog neposrednega uporabnika,
-
finančnih dejavnosti, ki obsegajo običajna področja kontrole (predračuni, finančni načrti, denarni tokovi, sredstva in obveznosti ter računovodski podatki).
Za organiziranje in uvedbo notranjega revidiranja mora predstojnik neposrednega uporabnika upoštevati zlasti:
1.
pomembnost temeljnih usmeritev notranjega revidiranja javnih financ,