• PREDPIS
  • VELJAVEN

Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (ZOPPGSR)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 69-2754/2015, stran 7805 DATUM OBJAVE: 25.9.2015

VELJAVNOST: od 26.9.2015 / UPORABA: od 26.9.2015

RS 69-2754/2015

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 26.9.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 26.9.2015
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2754. Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (ZOPPGSR)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (ZOPPGSR)
Razglašam Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (ZOPPGSR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. septembra 2015.
Št. 003-02-7/2015-2
Ljubljana, dne 24. septembra 2015
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O OMEJEVANJU ALI PREPOVEDI PRIDELAVE GENSKO SPREMENJENIH RASTLIN (ZOPPGSR)

1. člen

(vsebina zakona)
Ta zakon v skladu s 26.b in 26.c členom Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L št. 106 z dne 17. 4. 2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2015/412 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju (UL L št. 68 z dne 13. 3. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/18/ES) določa:

-

ukrepe za možnost omejevanja ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (v nadaljnjem besedilu: GS-rastline), pogoje in postopke za sprejetje in odpravo teh ukrepov, pristojne organe in sodelovanje med njimi;

-

način sporočanja Evropski komisiji in državam članicam o sprejetih odločitvah v zvezi z omejevanjem ali prepovedjo pridelave GS-rastlin ter

-

komisijo za presojo razlogov za omejevanje ali prepoved pridelave GS-rastlin, njene naloge in pristojnosti.

2. člen

(uporaba zakona)
Določbe tega zakona se nanašajo na GS-rastline, za katere je:

1.

vložena vloga za izdajo dovoljenja za dajanje gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu: GSO) na trg Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) z namenom pridelave GS-rastlin ali za obnovitev dovoljenja za dajanje GSO na trg EU z namenom pridelave GS-rastlin pri:

-

ministrstvu, pristojnem za varstvo okolja, kot prijava za pridobitev dovoljenja za dajanje izdelka na trg v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje z GSO,

-

organu druge države članice EU, ki je v skladu s 4. točko 4. člena Direktive 2001/18/ES imenovan za sprejem prijav iz 13. člena Direktive 2001/18/ES, ali

-

ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ali pri organu druge države članice EU, ki je v skladu s 5. ali 17. členom Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 298/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 64), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1829/2003/ES) pristojen za sprejem vlog iz 5. ali 17. člena Uredbe 1829/2003/ES;

2.

izdano dovoljenje za dajanje GSO na trg EU z namenom pridelave GS-rastlin kot:

-

dovoljenje za dajanje izdelka na trg, ki ga izda ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravje, in ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje z GSO,

-

pisna odobritev za dajanje izdelka v promet, ki jo izda pristojni organ druge države članice EU v skladu z Direktivo 2001/18/ES, ali

-

sklep Evropske komisije o odobritvi dajanja v promet GSO za namen pridelave v skladu z Uredbo 1829/2003/ES.

3. člen

(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

GS-rastline so rastline, ki so GSO, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja ravnanje z GSO;

2.

pridelava GS-rastlin je gojenje GSO iz 26.b člena Direktive 2001/18/ES, ki se nanaša na GS-rastline;

3.

prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki je vložila vlogo iz 1. točke prejšnjega člena;

4.

imetnik dovoljenja je fizična ali pravna oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje iz 2. točke prejšnjega člena;

5.

GS-rastline v postopku odobritve so GS-rastline, za katere je bila vložena vloga iz 1. točke prejšnjega člena;

6.

odobrene GS-rastline so GS-rastline, za katere je bilo izdano dovoljenje iz 2. točke prejšnjega člena;

7.

geografska izključitev je prilagoditev geografskega področja uporabe GS-rastlin tako, da se celotno ozemlje ali del ozemlja Republike Slovenije izključi iz dovoljenja za dajanje GSO na trg EU z namenom pridelave GS-rastlin iz 2. točke prejšnjega člena.

4. člen

(ukrepi za omejevanje ali prepoved pridelave GS-rastlin)

(1)

Pridelava GS-rastlin se lahko omeji ali prepove, če:

1.

je ali bi lahko bila v nasprotju s sprejetimi cilji in ukrepi kmetijske politike, okoljske politike ali politike prostorskega načrtovanja, zlasti če je pridelava GS-rastlin povezana z vprašanji, ki so nacionalnega, regionalnega ali lokalnega pomena, kot so:

-

ohranjanje in razvoj kmetijskih praks, ki zagotavljajo trajnostno rabo proizvodnih potencialov v kmetijstvu, zlasti kmetijskih zemljišč,

-

varstvo kmetijskih zemljišč pred trajnim spreminjanjem namembnosti,

-

ohranjanje in razvoj obstoječih lokalnih kmetijskih struktur,

-

varovanje in ohranjanje določenih naravnih pokrajinskih značilnosti in območij s tipičnimi kulturnimi krajinskimi elementi,

-

varovanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z ohranjanjem določenih habitatov ali posebnih funkcij ekosistemov,

-

varovanje in ohranjanje kakovosti tal in voda;

2.

povzroča ali bi lahko povzročala ovire ali dodatna bremena pri izvajanju politik iz prejšnje točke;