TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Tožnik je s pravno prednico tožencev sklenil pogodbo, ki ima vse

elemente kupoprodajne pogodbe, plačal kupnino in je ob nadalje

ugotovoljenem in v pritožbi neizpodbijanem dejstvu, da je na spornem

zemljišču celo zgradil hišo in zemljišče tudi sicer uporabljal, vse

pa ob vednosti in nenasprotovanju pokojne prodajalke, za sedaj izven

vsakega dvoma, da domneva o dobrovernosti tožnikove posesti, ni

izpodbita. Tožnik je ob opisanih okoliščinah upravičeno štel, da je

zemljišče njegovo oziroma da ga je pridobil, čeprav je ostala

lastninska pravica v zemljiški knjigi vknjižena na prodajalko.

Izkazan je torej obstoj dobroverne posesti v smislu 2. odstavka 72.

člena ZTLR, po katerem je bila dobroverna posest tista, ko posestnik

ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni

njegova, in ki je predstavljala podlago tudi za tako imenovano

izvenknjižno ali kontratabularno priposestvovanje v smislu 4.

odstavka 28. člena ZTLR, ki se glede na prehodno določbo 1. odstavka

266. člena SPZ v spornem primeru še vedno uporablja.

Pritožnika končno tudi pravno zmotno menita, da je za dobroverno -

daljše priposestvovanje potreben tudi veljaven pravni naslov. Ta je

glede na določbo 2. odstavka 28. člena v zvezi s 1. odstavkom 72.

člena ZTLR bil potreben le pri krajšem 10-letnem priposestvovanju na

podlagi zakonite in dobroverne posesti.