Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira...

840. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema plina

Na podlagi drugega odstavka 104. člena Zakona o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 121/22) Agencija za energijo izdaja

A K T
o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema plina

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen)

(1)

Ta akt določa metodologijo za določitev regulativnega okvira, v katerem operater sistema plina (v nadaljnjem besedilu: operater sistema) po predhodnem soglasju Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) oziroma agencija z odločbo določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov.

(2)

S tem aktom se določajo:

-

trajanje posameznega regulativnega obdobja;

-

vrste, merila za določitev in način izračuna elementov regulativnega okvira;

-

vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, merila za njihovo ugotavljanje in način njihovega določanja;

-

način vključitve stimulacij za pridobitev brezplačnih sredstev;

-

vsebina zahteve operaterja sistema za izdajo soglasja k regulativnemu okviru, tarifnim postavkam omrežnine in tarifnim postavkam za preostale storitve (v nadaljnjem besedilu: zahteva za izdajo soglasja agencije);

-

vrsta, format in način predložitve podatkov, potrebnih za določitev regulativnega okvira;

-

podrobnejša pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira;

-

parametri posameznih razsežnosti kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;

-

minimalni standardi kakovosti različnih storitev operaterja sistema;

-

višina nadomestila ter način in roki za plačilo nadomestila iz tretjega odstavka 114. člena Zakona o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 121/22, v nadaljnjem besedilu: ZOP).

(3)

Namen tega akta je zagotoviti:

-

učinkovitost operaterja sistema z namenom zagotavljanja učinkovite ravni delovanja, investiranja in uporabe sistema;

-

zanesljivo, varno in učinkovito izvajanje prenosa oziroma distribucije plina in drugih nalog operaterja sistema v skladu z ZOP;

-

trajnostno gospodarno poslovanje operaterja sistema;

-

stabilne in predvidljive razmere za delovanje operaterja sistema in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike;

-

ekonomsko reguliranje omrežnin na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost operaterja sistema;

-

izboljševanje oziroma ohranjanje kakovosti storitev oskrbe s plinom.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen, kot izrazi, opredeljeni v 3. členu ZOP, poleg tega imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:

– bilančni obračun:	je obračun prihodkov in stroškov oziroma odhodkov operaterja prenosnega sistema v zvezi z izravnavo in uravnoteženjem prenosnega sistema z namenom uresničitve načela nevtralnosti;
– operativni izravnalni račun:	je račun med sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij, ki se uporablja za odpravljanje razlik usmerjanja pretoka na povezovalni točki z namenom poenostavitve obračunavanja plina za uporabnike omrežja, priključene na zadevno povezovalno točko (v nadaljnjem besedilu: OBA);
– plin za izravnavo:	je količina plina operaterja prenosnega sistema, izražena v kWh, ki je namenjena izravnavi dnevnih odstopanj med prevzetimi in predanimi količinami plina in uravnoteženju prenosnega sistema ter ne vključuje plina za lastno rabo, osnovno polnitev in sistemske razlike, ki so posledice izgub, ki niso registrirane na merilnih napravah;
– plin za lastno rabo:	je količina plina, izražena v kWh, ki je na merilnih mestih sistema registriran za potrebe delovanja kompresorjev in za tehnološko ogrevanje. Količina plina za lastno rabo vključuje tudi registrirane količine izpihanega plina;
– plin za namen obračuna po OBA:	je količina plina, izražena v kWh, ki je dodeljena operativnemu izravnalnemu računu;
– plin za osnovno polnitev:	je količina plina, izražena v kWh, ki je namenjena osnovnemu polnjenju sistema za potrebe usposobitve sistema ali dela sistema za obratovanje oziroma izvajanje prenosa oziroma distribucije plina po sistemu;
– plin za sistemske razlike:	je za operaterja prenosnega sistema količina plina, izražena v kWh, ki predstavlja primanjkljaje energije, ki so posledica izgub, ki niso registrirane na merilnih napravah, oziroma je za potrebe operaterja distribucijskega sistema količina plina, izražena v kWh, ki predstavlja višek ali primanjkljaj energije in je posledica merilnih negotovosti in izgub, ki niso registrirane na merilnih napravah;
– prevzemno–predajno mesto:	je mesto na sistemu, na katerem se izvajata prevzem oziroma predaja plina, ali mesto, na katerem se izvajajo meritve ali na drug način ugotavljajo realizirane količine o odjemu oziroma oddaji plina iz oziroma v sistem;
– sredstva:	so neopredmetena sredstva v uporabi, ki ne vključujejo dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva v uporabi, ki so neposreden pogoj ali posledica opravljanje dejavnosti operaterja sistema;
– upravičeni stroški:	so stroški, ki jih operaterju sistema na podlagi meril iz tega akta določi in prizna agencija. Upravičenih stroškov, ugotovljenih na podlagi tega akta, ni mogoče enačiti s stroški, ki jih operater sistema izkazuje v poslovnih knjigah.

II. REGULATIVNO OBDOBJE

3. člen

(regulativno obdobje)

(1)

Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih koledarskih let. Regulativna obdobja potekajo časovno zaporedno in zvezno.

(2)

V primeru začetka ali prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja sistema med trajanjem regulativnega obdobja se trajanje regulativnega obdobja za operaterja sistema začne ali konča znotraj regulativnega obdobja.

III. METODA REGULACIJE

4. člen

(metoda regulacije)

(1)

Metoda regulacije temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja sistema, ki določa vzročno-posledično povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov operaterja sistema in na tej podlagi obveznost operaterja sistema, da presežek omrežnin prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih, oziroma pravico operaterja sistema, da pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih upošteva pokritje primanjkljaja omrežnin.

(2)

Reguliran letni prihodek operaterja sistema je prihodek posameznega leta regulativnega obdobja iz zaračunanih omrežnin za uporabo sistema in drugih prihodkov in je namenjen pokrivanju upravičenih stroškov operaterja sistema.

(3)

Omrežnina je znesek, ki ga je za uporabo sistema dolžan plačati uporabnik sistema in se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine ter obsega uporabe tega sistema v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine.

(4)

Omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.

(5)

Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja sistema temelji na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih realiziranih stroškov od priznanih upravičenih stroškov (PUS_t), od doseganja stimulacij za pridobljena brezplačna sredstva (SbS_t) in od doseganja spodbud od 25-odstotne razlike med prihodki in stroški ter odhodki operaterja prenosnega sistema od nakupa dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega zakupa in ponovnega odkupa v skladu s 55. členom tega akta.

5. člen

(načrtovane omrežnine)

V regulativnem okviru se načrtovane omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja (OMR_t) določijo na naslednji način:

&fbco;binary entityId="d9e9621d-71a8-42cb-8d2e-be0a2b66e191" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

OMR_t	načrtovane omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
US_t	načrtovani upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 9. do 34. člena tega akta, v eurih;
DP_t	načrtovani drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 37. do 40. člena tega akta, ki so predhodno zmanjšani za izločene prihodke iz 38. člena tega akta, v eurih;
ΔRO_T-1	tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki še ni bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje, določen v skladu s 63. členom tega akta, v eurih;
tRO_T	trajanje regulativnega obdobja, ki se določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo s številom koledarskih let;
nΔRO_Tt	načrtovani primanjkljaj omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja, ki za vsa leta regulativnega obdobja skupaj ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije iz regulativnega okvira za to regulativno obdobje in se določi v skladu z 41. in 63. členom tega akta, v eurih;
t	leto regulativnega obdobja.

IV. ELEMENTI REGULATIVNEGA OKVIRA

6. člen

(regulativi okvir)

(1)

Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov operaterja sistema in načrtovanih virov za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov operaterja sistema po posameznih letih regulativnega obdobja.

(2)

Na podlagi metode reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja sistema se regulativni okvir določi tako, da se z načrtovanim reguliranim letnim prihodkom za regulativno obdobje, presežkom omrežnin iz preteklih let in načrtovanim primanjkljajem omrežnin največ v višini načrtovanega stroška amortizacije zagotovi kritje največ do zneska načrtovanih upravičenih stroškov za regulativno obdobje in pripadajočega primanjkljaja omrežnin iz preteklih let.

7. člen

(elementi regulativnega okvira)

(1)

Elementi regulativnega okvira so:

-

upravičeni stroški;

-

omrežnine;

-

drugi prihodki iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema;

-

presežki oziroma primanjkljaji omrežnin iz preteklih let;

-

načrtovan primanjkljaj omrežnin največ v višini načrtovanega stroška amortizacije in

-

izravnava.

(2)

Elementi regulativnega okvira so na podlagi meril za določitev posameznih elementov regulativnega okvira iz tega akta načrtovani in priznani. Načrtovane elemente regulativnega okvira po posameznih letih regulativnega obdobja določi operater sistema s soglasjem agencije oziroma določi agencija z odločbo pred začetkom regulativnega obdobja za celotno regulativno obdobje. Priznane elemente regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna operater sistema po preteku posameznega leta regulativnega obdobja ter jih v skladu s sedmim odstavkom 109. člena ZOP posreduje agenciji. Agencija v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (?ro_t) izda odločbo o ugotovljenih odstopanjih.

(3)

Upravičeni stroški v skladu s tem aktom predstavljajo stroške delovanja in vzdrževanja, strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva, ki se določijo ob upoštevanju meril iz tega akta.

(4)

Viri za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov v skladu s tem aktom predstavljajo omrežnine, druge prihodke iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema, presežek oziroma primanjkljaj omrežnin iz preteklih let in načrtovani primanjkljaj omrežnin največ v višini načrtovanega stroška amortizacije v skladu z 41. in 63. členom tega akta.

(5)

Z namenom preprečitve skokovitega spreminjanja tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja regulativni okvir določa tudi izravnavo tarifnih postavk omrežnine po posameznih letih regulativnega obdobja. Izravnava tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta:

-

znesek tistega dela upravičenih stroškov, ki se krijejo iz omrežnin,

-

znesek omrežnin ob upoštevanju načrtovane uporabe sistema in načrtovanih tarifnih postavk omrežnine, določenih v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine, in

za regulativno obdobje pred in po izravnavi enaka.

8. člen

(geografsko območje)

(1)

Regulativni okvir za regulativno obdobje in odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se določata za posamezno geografsko območje, ki se določi v skladu s tem aktom.

(2)

Geografsko območje za operaterja prenosnega sistema je celotno območje Republike Slovenije.

(3)

Geografsko območje za operaterja distribucijskega sistema je območje vseh lokalnih skupnosti, za katere ima pridobljeno pravico izvajati izbirno lokalno gospodarsko javno službo.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek se za ločeno geografsko območje šteje območje tiste lokalne skupnosti, katere distribucijski sistem oziroma njegov del ni povezan s prenosnim sistemom ali distribucijskim sistemom na območju Republike Slovenije.

(5)

Ne glede na tretji odstavek tega člena se v primeru, če operater distribucijskega sistema med trajanjem regulativnega obdobja začne izvajati izbirno lokalno gospodarsko javno službo na območju posameznih lokalnih skupnosti, za to regulativno obdobje območje teh lokalnih skupnosti obravnava kot ločeno geografsko območje.

(6)

Ne glede na tretji odstavek tega člena se v primeru, če operater distribucijskega sistema med trajanjem regulativnega obdobja preneha izvajati izbirno lokalno gospodarsko javno službo na območju posamezne lokalne skupnosti, to dejstvo upošteva pri izračunu odstopanj od regulativnega okvira za to leto in za vsa naslednja leta do izteka regulativnega obdobja ter pri tem območje te lokalne skupnosti obravnava kot ločeno geografsko območje.

V. VRSTE IN MERILA ZA DOLOČITEV TER NAČIN IZRAČUNA ELEMENTOV REGULATIVNEGA OKVIRA

1. Upravičeni stroški

9. člen

(upravičeni stroški)

(1)

Upravičeni stroški regulativnega obdobja (US_RO) za posamezno geografsko območje operaterja sistema se določijo kot vsota upravičenih stroškov za posamezna leta regulativnega obdobja (US_t).

(2)

Upravičeni stroški za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje se v skladu s tem aktom določijo v regulativnem okviru, ki ga operater sistema posreduje agenciji v soglasje oziroma ga določi agencija z odločbo.

10. člen

(določitev upravičenih stroškov)

(1)

Upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja (US_t) se določijo za posamezno geografsko območje operaterja sistema na naslednji način:

&fbco;binary entityId="dadf6cc6-1c7f-4590-9040-3a6ec53d9589" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

US_t	upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
SDV_t	letni stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
AM_t	letni strošek amortizacije, v eurih;
RDS_t	letni reguliran donos na sredstva, v eurih;
t	leto regulativnega obdobja.

(2)

Pri določitvi upravičenih stroškov se upoštevajo:

-

zgolj tiste postavke, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja sistema, posledica opravljanja dejavnosti operaterja sistema in nimajo značaja privatnosti ter so v skladu z običajno poslovno prakso, tehničnimi standardi in zahtevami iz aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil;

-

namensko rabo postavk;

-

gospodarno in učinkovito rabo postavk.

11. člen

(sredstva v najemu)

(1)

Če operater sistema ni lastnik sistema ali njegovega dela in ga uporablja za opravljanje dejavnosti operaterja sistema, mora z lastnikom sistema pogodbeno urediti vsa vprašanja v zvezi z uporabo tega sistema, vključno z določitvijo stroškov uporabe sistema, ki za potrebe tega akta predstavljajo strošek najemnine in druge stroške uporabe sistema.

(2)

V skladu s tem aktom se pri določitvi upravičenih stroškov v delu, ki se nanaša na določitev stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV_t), ne upošteva stroškov najemnin. Pri določitvi upravičenih stroškov se za sredstva v najemu v skladu s tem aktom določi strošek amortizacije za sredstva v najemu in reguliran donos na sredstva v najemu.

1.1. Stroški delovanja in vzdrževanja

12. člen

(stroški delovanja in vzdrževanja)

(1)

Stroški delovanja in vzdrževanja (SDV) so stroški in odhodki, ki nastanejo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v skladu s predpisi, tehničnimi standardi in zahtevami aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil.

(2)

Med stroške delovanja in vzdrževanja (SDV) se ne priznavajo stroški in odhodki:

-

ki se nanašajo na plačila za poslovno uspešnost in drugih nagrad (na primer trinajsta plača, del plače iz naslova poslovne uspešnosti, božičnica, nagrade za uspešno poslovanje in podobno, skupaj s pripadajočimi dajatvami);

-

regresa za letni dopust, obračunanega nad najnižjo vrednostjo, določeno v zakonu, ki ureja delovna razmerja;

-

dodatnega pokojninskega zavarovanja skupaj s pripadajočimi dajatvami;

-

reklam, sponzorstev in donacij;

-

ki se nanašajo na stroške plina za lastno rabo, plina za sistemske razlike in plina za namen obračuna po OBA v obsegu, ki presega 0,5 odstotka po prenosnem sistemu prenesenih oziroma presega dva odstotka v distribucijski sistem prevzetih količin plina;

-

uporabe prenosnega sistema, ki se nanašajo na vstopne točke v prenosni sistem v Republiko Slovenijo in izstopne točke iz prenosnega sistema iz Republike Slovenije;

-

najemnine za sistem, če operater sistema ni lastnik sistema ali njegovega dela;

-

bonitet in drugih podobnih izplačil v zvezi z zaposlitvijo vključno s pripadajočimi dajatvami, kot so opredeljene po davčni zakonodaji;

-

ki se nanašajo na prevrednotovalne poslovne odhodke, razen tistih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, ki so našteti v 13. členu tega akta;

-

povezani z vračili neupravičeno pridobljenih brezplačnih sredstev;

-

ki so posledica enkratnih poslovnih dogodkov;

-

za nadomestila na podlagi 114. člena ZOP in

-

ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo.

(3)

Stroški in odhodki, ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo, se presojajo po predpisih, ki urejajo davke in za potrebe tega akta predstavljajo postavke, ki se nanašajo na:

-

privatno življenje;

-

stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;

-

kazni, ki jih izreče pristojni organ;

-

reprezentanco in

-

plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo.

(4)

Iz izračuna stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV) operaterja sistema se izločijo tudi stroški in odhodki:

-

usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini izkazanih prihodkov za te namene;

-

preostalih storitev, ki jih operater sistema zaračunava ob upoštevanju tarifnih postavk za preostale storitve, v višini izkazanih prihodkov za te namene.

(5)

V okviru stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV) se ločeno obravnavajo nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) od nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV).

13. člen

(nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)

(1)

Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja sistema so stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na:

-

porabljen plin za lastno rabo, plin za sistemske razlike in plin za namen obračuna po OBA do vključno 0,5 odstotka po prenosnem sistemu prenesenih oziroma do vključno dveh odstotkov v distribucijski sistem prevzetih količin plina;

-

nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma dajatev, ki bo nadomestila to dajatev;

-

članarine, kjer je članstvo predpisano z zakonom ali uredbami Evropske unije;

-

prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami do uporabnikov sistema iz naslova omrežnin;

-

prevrednotovalne poslovne odhodke, nastale v zvezi s sredstvi v primeru, če se sredstva nanašajo na energetsko infrastrukturo in so tovrstni odhodki posledica stečajev, likvidacij, izvršilnih postopkov ali premestitve obstoječe energetske infrastrukture iz upravičenih razlogov.

(2)

Kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja prenosnega sistema se v skladu s tem aktom obravnavajo tudi stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na:

-

nakup in prodajo plina za izravnavo in

-

nadomestila operaterja prenosnega sistema za izvajanje regulativnih nalog agencije.

(3)

Kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja distribucijskega sistema se v skladu s tem aktom obravnavajo tudi stroški oziroma odhodki uporabe prenosnega sistema, ki se nanašajo na izstopne točke iz prenosnega sistema v Republiki Sloveniji.

14. člen

(nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)

Če ta akt ne določa drugače, nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV) sestavljajo:

-

stroški materiala;

-

stroški storitev;

-

stroški dela;

-

drugi poslovni odhodki in

-

drugi odhodki.

15. člen

(določitev stroškov delovanja in vzdrževanja)

Stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja (SDV_t) se določijo na naslednji način:

&fbco;binary entityId="0464d4fd-a8c5-432f-ac76-44e7ed84f2a1" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

SDV_t	letni stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
NSDV_t-1	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta, v eurih;
U_t	faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se določi v skladu z 20. členom tega akta;
NNSDV_t-1	nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta, v eurih;
NI_t	faktor načrtovane letne inflacije, ki se določi v skladu z 19. členom tega akta;
t	leto regulativnega obdobja.

16. člen

(podlaga za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV) za prvo leto regulativnega obdobja (leto t) se kot nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDV_t-1) upošteva povprečna vrednost teh realiziranih stroškov iz let t-10, t-9, t-8, t-7, t-6 in t-5, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.

(2)

V naslednjih letih regulativnega obdobja se nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) določijo v skladu s 15. členom tega akta.

17. člen

(osnova za določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Pri določitvi nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) za prvo leto regulativnega obdobja (leto t) se kot nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NNSDV_t-1) upošteva povprečno vrednost teh realiziranih stroškov let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se pri določitvi tistega dela nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NNSDV_t-1) operaterja prenosnega sistema, ki se nanašajo na drugo alinejo drugega odstavka 13. člena tega akta, upošteva vrednost iz sprejetega finančnega načrta agencije.

(3)

V naslednjih letih regulativnega obdobja se nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) določijo v skladu s 15. členom tega akta.

18. člen

(faktor prilagoditve)

(1)

Pri določitvi dela stroškov delovanja in vzdrževanja posameznega leta regulativnega obdobja, ki se nanaša na nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja v zvezi s stroški:

-

storitev za vzdrževanje sistema;

-

materiala za vzdrževanje sistema in

-

dela v višini 50 odstotkov,

se višina teh stroškov prilagodi tako, da se upošteva faktor prilagoditve.

(2)

Faktor prilagoditve, ki se upošteva pri prilagoditvi stroškov iz prejšnjega odstavka, se izračuna ob upoštevanju ugotovljenega faktorja spremembe dolžine prenosnega oziroma distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: omrežje) v uporabi. Za potrebe določitve upravičenih stroškov na podlagi tega akta faktor prilagoditve ne more biti višji od 1,0300 in mora biti določen na štiri decimalna mesta.

(3)

Faktor spremembe dolžine omrežja v uporabi se določi na podlagi načrtovanih usposobljenih naložb v skladu s 33. oziroma 34. členom tega akta in odraža spremembo načrtovane dolžine omrežja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja glede na načrtovano dolžino omrežja za predhodno leto. Za prvo leto regulativnega obdobja se podatek o načrtovani dolžini omrežja za predhodno leto (leto t-1) izračuna kot dolžina omrežja na dan 31. december leta t-2, povečana za načrtovano dolžino usposobljenih naložb v letu t-1.

19. člen

(faktor načrtovane letne inflacije)

(1)

Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva faktor načrtovane letne inflacije (NI_t), ki se določi ob upoštevanju podatka o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) iz prvega odstavka 3. člena tega akta.

(2)

Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se pri izračunu faktorja načrtovane letne inflacije za manjkajoče leto upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.

(3)

Če UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) do roka za podajo zahteve za izdajo soglasja agencije iz 42. člena tega akta ne objavi pomladanske napovedi iz prvega odstavka tega člena, se pri izračunu faktorja načrtovane letne inflacije za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva javno objavljen podatek o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena iz zadnje objavljene Jesenske napovedi gospodarskih gibanj.

20. člen

(faktor učinkovitosti)

(1)

Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (U_t). Faktor učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem znižanju upravičenih stroškov operaterja sistema.

(2)

Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (U_t) za operaterja prenosnega sistema z odločbo določi agencija najkasneje v roku treh mesecev pred rokom dražb letnih zmogljivosti, ki se določijo v koledarju dražb na podlagi četrte točke 11. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2017/459 z dne 16. marca 2017 o oblikovanju kodeksa omrežja za mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti v prenosnih sistemih plina in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 984/2013 (UL L št. 72 z dne 17. 3. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 2017/459), v letu pred začetkom regulativnega obdobja.

(3)

Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (U_t) za operaterja distribucijskega sistema z odločbo določi agencija najkasneje do 30. aprila v letu pred začetkom regulativnega obdobja.

(4)

Agencija določi faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (U_t) na naslednji način:

&fbco;binary entityId="c6242b5c-271a-408e-bd3c-65be4cda4a98" type="png"&fbcc;

ob upoštevanju:

-

načrtovane splošne produktivnosti gospodarstva (USpl_t), opredeljene kot stopnja rasti produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) iz prvega odstavka 3. člena tega akta, in

-

individualne učinkovitosti operaterja sistema (UInd_t) na podlagi rezultatov analiz učinkovitosti po strokovnih metodah (v nadaljnjem besedilu: primerjalna analiza).

(5)

Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane splošne produktivnosti gospodarstva za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, agencija pri določitvi faktorja učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (U_t), ki se nanaša na splošno produktivnost gospodarstva (USpl_t), za manjkajoče leto upošteva objavljeni podatek o načrtovani splošni produktivnosti gospodarstva za zadnje objavljeno leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.

(6)

Če UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) do roka iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ne objavi pomladanske napovedi iz četrtega odstavka tega člena, agencija pri določitvi faktorja učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (U_t), ki se nanaša na splošno produktivnost gospodarstva (USpl_t), za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva javno objavljen podatek o načrtovani splošni produktivnosti gospodarstva v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena iz zadnje objavljene Jesenske napovedi gospodarskih gibanj.

(7)

Agencija za posameznega operaterja sistema upošteva faktor individualne učinkovitosti operaterja sistema (UInd_t) na podlagi rezultatov primerjalnih analiz in z upoštevanjem meril iz Priloge 1, ki je sestavni del tega akta.

1.2. Strošek amortizacije

21. člen

(določitev stroška amortizacije)

(1)

Strošek amortizacije za posamezno leto regulativnega obdobja (AM_t) se določi na naslednji način:

&fbco;binary entityId="f1adf3a5-f825-4307-a066-662a5b9313db" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

AM_t	letni strošek amortizacije, v eurih;
NV_t	nabavna vrednost posameznega sredstva, določena v skladu s 23. členom tega akta, v eurih;
as_t	amortizacijska stopnja za posamezno sredstvo, določena v skladu z 22. in 24. členom tega akta;
t	leto regulativnega obdobja.

(2)

Strošek amortizacije iz prejšnjega odstavka se določi za sredstva, ki so neposreden pogoj ali posledica opravljanja dejavnosti operaterja sistema v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega akta. Pri določitvi stroška amortizacije se ne upošteva stroška amortizacije sredstev, ki so uporabljena pri izdelavi usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, in ki je vključen v usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene.