Uredba o gradbenem projektiranju

123. Uredba o gradbenem projektiranju

Na podlagi 40. člena zakona o planskem vodstvu narodnega gospodarstva izdaja vlada FLRJ na predlog Sveta za industrijo in gradbeništvo vlade FLRJ

UREDBO
O GRADBENEM PROJEKTIRANJU

A. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Gradbene objekte projektirajo državna projektivna podjetja in projektivni biroji.

2. člen

Ustanovitev projektivnega podjetja lahko predložijo vladi FLRJ, vladi ljudske republike, avtonomni in upravno teritorialni enoti državni organi in gospodarska združenja.

Državni organ ali gospodarsko združenje; ki naj bo gospodarski upravni organ projektivnega podjetja, si mora pred ustanovitvijo podjetja preskrbeti potrdilo o tem, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev projektivnega podjetja.

Potrdilo iz prejšnjega odstavka izda:

-

Svet za industrijo in gradbeništvo vlade FLRJ - vsem zveznim državnim organom;

-

republiški organ, ki je pristojen za gradbene zadeve - vsem republiškim, avtonomnim in upravno-teritorialnim državnim organom in pa vsem gospodarskim združenjem.

Potrdilo se izda, če je poskrbljeno, da bo imelo novo projektivno podjetje strokovni kader in osnovna sredstva in če je za ustanovitev podjetja podana gospodarska potreba.

3. člen

Projektivne biroje lahko ustanavljajo z dovoljenjem državni organi, državne gospodarske organizacije in gradbeni organi okrajnih (mestnih) ljudskih odborov.

Dovoljenje za ustanovitev projektivnega biroja da:

-

Svet za industrijo in gradbeništvo vlade FLRJ, če ustanovi projektivni žiro zvezni državni organ;

-

republiški organ, ki je pristojen za gradbene zadeve, če ustanovi projektivni biro republiški, avtonomni ali upravno-teritorialni državni organ oziroma državna gospodarska organizacija.

Določbe četrtega odstavka 2. člena te uredbe o pogojih, ki se zahtevajo za ustanovitev projektivnih podjetij, veljajo tudi glede dovoljenja za ustanovitev projektivnega biroja.

Projektivni biroji morajo poslovati po načelih gospodarskega računa.

4. člen

Projektivni podjetja in projektivni biroji morajo biti vpisani v register projektivnih podjetij in projektivnih birojev.

Projektivno podjetje in projektivni biro sme začeti z delom šele po vpisu v register projektivnih podjetij in projektivnih birojev

Register za projektivna podjetja in projektivne biroje pri zveznih državnih organih vodi Svet za industrijo in gradbeništvo vlade FLRJ za projektivna podjetja in projektivne biroje pri republiških avtonomnih in upravno-teritorialnih državnih organih in pri državnih gospodarskih organizacijah pa republiški organ, ki je pristojen za gradbene zadeve.

Vpis v register projektivnih podjetij in projektivnih birojev ne oprošča projektivnih podjetij dolžnosti, da se morajo vpisati v register v smislu 14. člena temeljnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih.

B. PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV

5. člen

Določbe te uredbe o projektiranju gradbenih objektov ne veljajo za enostavne začasne nestanovanjske objekte v mestih, kakor tudi ne za kmečka gospodarska in stanovanjska poslopja v nestrnjenih vaseh, ki ležijo zunaj 200 m širokega pasu ob glavnih komunikacijah (cestah I. ta II. reda, železniških progah, plovnih rekah, prekopih in pod.). Za gradbene objekte v krajih in predelih, ki so razglašeni za turistične in zdravstvene kraje, veljajo določbe te uredbe.

I. Projektiranje novih gradbenih objektov

6. člen

Projektiranje novih gradbenih objektov obsega izdelavo:

1)

projektnega programa,

2)

idejnega projekta,

3)

glavnega projekta.

4)

izvedbenega projekta.

1) Projektni program

7. člen

Projektni program glavnega objekta je del investicijskega programa, ki se izdela in potrdi po posebnih predpisih.

Projektni program za gradbeni del investicijskega; objekta se dobi z razčlenitvijo gradbenega dela revidiranega in potrjenega investicijskega programa.

Projektni program sestavi investitor v sodelovanju s projektivnim podjetjem,

Projektni program podpišeta investitor in projektivno podjetje, ki s tem potrdite, da se strinjata z njim in da prevzemata nase odgovornost za to, da je v redu in v skladu z odobrenim tehnološkim procesom.

Če je gradbeni del investicijskega programa tolika razčlenjen, da se lahko vzame za podlago pri izdelavi idejnega projekta, lahko investitor in projektivno podjetje sprejmeta ta del potrjenega investicijskega programa kot projektni program.

2) Idejni projekt

8. člen

Idejni projekt gradbenega objekta se razčleni toliko, da je iz njega popolnoma razvidna zamisel tehnične rešitve in da se da približno izračunati njegova vrednost.

Podlaga za izdelavo idejnega projekta je sprejeti projektni program.

9. člen

Idejni projekt obsega zlasti:

1)

risbe (skice) objektov v primernem merilu, brez detajlov;

2)

za posebne konstrukcije po potrebi približni statični proračun, za hidrotehnične objekte tudi približni hidravlični proračun, za železniške proge pa proračun vleke oziroma propustne moči proge;

3)

predizmero in približni predračun stroškov gradnje;

4)

alternativno rešitev ali alternativno izbiro konstrukcije in glavnih vrst materiala z ekonomsko analizo;.

5)

tehnični opis, ki mora obsegati:

a)

obrazložitev splošne dispozicije in tehnične zamisli;

b)

opis prilagoditve projekta konkretnim pogojem graditve, t.j. pogojem lokacije, terena, transporta, klimatičnim pogojem in drugim posebnostim kraja, kjer se gradi objekt, razpoložljivemu gradbenemu materialu, produkcijskim silam in dr.;

c)

analizo posledic, ki jih bo imel objekt za splošne družbene interese sredine (urbanistične, sanitarne, varnostne, vodnogospodarske, prometne in dr.);

d)

geološke in geotehnične podatke o tleh.

10. člen

Idejnega projekta ni treba delati:

1)

za gospodarska in stanovanjska poslopja zasebnih investitorjev;

2)

za začasne gradbene objekte za gospodarska podjetja, za državne organe, zavode, zadruge, zadružne in družbene organizacije.

Za objekte iz prejšnjega odstavka se izdela samo glavni projekt.

3) Glavni projekt

11. člen

Glavni projekt gradbenega objekta se začne delati na podlagi potrjenega idejnega projekta, razen pri objektih iz 10. člena te uredbe.

Z glavnim projektom se dokončno potrdi funkcionalnost in v detajlih razčlenijo konstrukcije in zunanjost gradbenega objekta ter da predračunska vrednost del.

Glavni projekt mora obsegali vse elemente in detajle, ki so potrebni za pravilno izvedbo objektov.

12. člen

Glavni projekt obsega:

1)

v detajlih In v primernem merilu razčlenjene glavne načrte (tlorise, prereze, načrte konstrukcij) z označitvijo kot, dimenzij in vrst notranje in zunanje obdelave objektov;

2)

palirske načrte, praviloma v merilu 1 : 50;

3)

potrebne proračune;

4)

detajlne načrte armature in opaža v primernih merilih;

5)

vse potrebne konstrukcijske detajle, gradbene detajle notranje in zunanje obdelave objekta in detajle za obrtniška dela v potrebnem merilu,

6)

predizmero del;

7)

tehnični opis in predračun z opisom posameznih obrtniških gradbenih del;

8)

shemo organizacije gradbišča z zunanjim transportom;

9)

analizo cen za posamezna dela, izdelano na podlagi podatkov iz sheme organizacije gradbišča oziroma normiranih razdalj notranjega transporta in predpisanih norm za posamezna dela, izkazana v predračunu;

10)

pripravljalna in zaključna dela.

4) Izvedbeni projekt

13. člen

Izvedbeni projekt je dokončni projekt, na podlagi katerega se začne z gradnjo objektov.

Izvedbeni projekt je sestavljen:

1)

iz glavnega projekta gradbenega objekta (eventualno spremenjenega ali dopolnjenega po sprejetem predlogu izvajalca);

2)

iz projekta organizacije gradnje;

3)

iz predračuna izvajalca z analizo cen, sprejetega od investitorja.

14. člen

Izvajalec gradbenega objekta lahko zahteva spremenijo ali dopolnitev že potrjenega glavnega projekta oziroma njegovih delov, vendar le tedaj, če se s tako spremembo ali dopolnitvijo doseže prihranek ali zboljšanje projekta in če se zaradi spremembe in dopolnitve glavnega projekta ne podaljša rok za dovršitev objekta.

Sprememba oziroma dopolnitev se sme zahtevati samo na podlagi, izvajalčevega predloga, na katerem je investitor potrdil, da se z njim strinja.

Spremembo ali dopolnitev glavnega projekta izvrši izvajalec gradbenega objekta ali pa na njegov predlog projektivno podjetje, ki je izdelalo prvotni projekt.

Sprememba sli dopolnitev glavnega projekta je dopustna samo glede konstrukcijske rešitve sistema gradbenega objekta ter glede zunanje in notranje obdelave gradbenega objekta, če to ni na škodo tehnološkega procesa in namena objekta.

Spremenjen oziroma dopolnjen glavni projekt se mora spet predložiti v revizijo pristojni komisiji za revizijo idejnih in glavnih projektov,

V revizijo ni treba predložiti glavnih projektov, pri katerih so bile izvršene manjše spremembe ali dopolnitve, s katerimi se strinjajo investitor, projektant in izvajalec gradbenega objekta.

15. člen

Oseba, iti je predložila spremembo ali dopolnitev že potrjenega glavnega projekta, kakor tudi izvajalec gradbenega objekta, ki je zahteval spremembo ali dopolnitev glavnega projekta, ima pravico do nagrade iz prihranka, ki se je dosegel s spremembo oziroma dopolnitvijo glavnega projekta.

Če se s spremembo ali dopolnitvijo glavnega projekta doseže samo zboljšanje projekta ali olajšanje izvedbe objekta, ima tisti, ki je predložil tako spremembo ali dopolnitev, pravico zahtevali primerno nagrado od investitorja oziroma izvajalca gradbenega objekta,

Natančnejše predpise o tem kaj se šteje za prihranek, o višini nagrade ter o času in načinu izplačila izda Svet za industrijo in gradbeništvo vlade FLRJ v sporazumu z Ministrstvom za finance FLRJ.

16. člen

Stroški za spremembo ali dopolnitev glavnega projekta (14, člen) obremenjujejo investitorja.

Stroške za spremembo ali dopolnitev glavnega projekta trpi projektivno podjetje, če se ugotovi, da projektant zaradi malomarnosti ni pravilno izdelal projekta. O tem odloča komisija za revizijo idejnih in glavnih projektov.

a) Projekt organizacije gradnje

Uredba o gradbenem projektiranju

Časovnica