TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se delno ugodi tako, da se izpodbijani sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-2568/2020/4 (122-16) z dne 9. 10. 2020 v delu, ki se nanaša na pridržanje zaradi ugotavljanja istovetnosti, odpravi.

II. V preostalem delu se tožba zoper sklep zavrne.

III. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe, lahko pa pomeni dvom, če se prosilec predstavlja z različnimi osebnimi podatki. Ne glede na navedeno pa v konkretnem primeru to ni več relevantno, saj po presoji sodišča ta razlog za pridržanje ne obstaja več, ker je tožnik k tožbi priložil tazkiro, iz katere je dovolj jasno razvidna njegova istovetnost.

Materialno pravna podlaga za ukrep pridržanja je podana v drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, nevarnost pobega pa je definirana v 31. točki 2. člena ZMZ-1, kjer je opredeljeno, da nevarnost pobega pomeni, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da bo oseba pobegnila.

Ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera postavljeno vprašanje o jasnosti in predvidljivosti določb ZMZ-1 glede "utemeljene nevarnosti pobega" pred koncem azilnega postopka v konkretni zadevi ni relevantno, saj je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi ugotovilo jasno izražen namen tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, zato presoja vprašanja obstoja objektivnih kriterijev kot podlage za sklepanje, da je izkazana utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil, v obravnavanem primeru ni potrebna.