TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je sicer pravilno ugotovila, da se določbe ZPIZ-1 o prenehanju delovnega razmerja delovnemu invalidu (od člena 102 do 106) sprva niso uporabljale do 1.1.2004, nato pa celo do 1.1.2005, zato v skladu s predpisi invalidskega zavarovanja delovnemu invalidu do 1.1.2005 skoraj ni bilo mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi, saj so do takrat praktično uživali varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti oziroma poslovnega razloga. Sprememba in dopolnitev ZPIZ-1, s katero je bil noveliran 101. člen ZPIZ-1 (ki pa na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imel vpliva, saj je samo omogočil uresničitev pravic priznanih delovnemu invalidu) je bila sprejeta kasneje (Uradni list RS, št. 135/2003), enako pa tudi zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI -UPB-1, Uradni list RS 100/2005), zato na njihovi podlagi ni bila možna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu.

Ker v času sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delovnemu invalidu ob upoštevanju veljavnih zakonskih določil ni bilo mogoče odpovedati na način in pod pogoji, kot je to storila tožena stranka, je odločitev obeh nižjih sodišč, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavi in da je tožnica ostala v delovnem razmerju pri toženi stranki še tudi po poteku odpovednega roka, to je po 12.11.2003, pravilna in zakonita.