TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji druge toženke se delno ugodi ter se zaradi delne ugoditve pritožbi te toženke sodbi sodišč druge in prve stopnje v točkah 1. in 2. izreka sodbe sodišča prve stopnje v delu, s katerim je odločeno o solastninskih deležih tožnika in druge toženke, delno spremeni tako, da se v točki 1. izreka ugotovi solastninska pravica tožnika v nadaljnji višini 166/30000 (namesto 2582/30000) ali skupaj 17417/30000, pri čemer ostane delež A. A. 9834/30000 (namesto 7418/30000);

V točki 2. pa tako, da je A. A. dolžna izstaviti tožniku listino, s katero bo vknjižil svojo solastninsko pravico za nadaljnjih 166/30000 vl. št. 612 k.o. A (tako, da bo poleg že vknjiženih 10000/30000 po starem pridobitnem naslovu in 7251/30000 po pravnomočni sodbi zoper prvo toženko, postal skupaj solastnik do 17417/30000) in sicer v 15 dneh.

Višji tožnikov zahtevek zoper drugotoženko se zavrne.

Odločba o stroških postopka na prvi stopnji pa se spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

V preostalem delu se revizija druge toženke, revizija prve toženke pa v celoti, zavrne kot neutemeljena.

Tožnikova zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Darilna pogodba je realen kontrakt, darilo nastane z izročitvijo (pravilo paragrafa 938 in naslednji ODZ, ki se še vedno uporabljajo) in je tako nastopal kot darovalec nasprotni hčerki le tožnik (saj prva toženka tedaj ni imela ničesar in tudi sama je bila očitno s strani tožnika obdarjena v višini 1/3-inke kupljene nepremičnine, vendar je morala to darilo po smiselnih razlogovanjih sodišč nižjih stopenj vrniti tožniku v skladu z določilom drugega odstavka 84.

člena ZZZDR).

Po določilu 54. člena ZZZDR zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Ker je bilo ugotovljeno, da predstavlja obravnavana nepremičnina v pretežnem delu skupno premoženje, prva toženka tako ne bi smela s to nepremičnino razpolagati sama. Poleg tega pa sta sodišči nižjih stopenj še ugotovili, da je prva toženka sklenila darilno pogodbo v času razveznega postopka s tožnikom in z očitnim namenom, da mu odtegne pripadajoči delež in kar je vedela tudi obdarjenka, to je druga toženka. Glede na take ugotovitve in dejstvo, da tožnik daritve ni odobril, je utemeljen zaključek sodišč nižjih stopenj, da je sporna pogodba brez učinka nasproti tožniku (kavza posla obstoji iz vzrokov in namenov in nedopustnost kavze je razlog za ničnost posla - 52. in 53. člen ZOR).