TFL Vsebine / Revija Odvetnik

V večini primerov bo držalo, da kaznivo dejanje predstavlja gib ali kretnja storilca, s katero le‑ta izpolni bit kazenskopravne norme, ki pomeni kršitev neke družbene prepovedi. Ne preseneča torej, da je večina kaznivih dejanj v kazenskem zakoniku oblikovanih storitveno, tj. da za izvršitev kaznivega dejanja zahtevajo aktivnost storilca, njegov aktiven vložek energije. Vendar je kaznivo dejanje mogoče izvršiti tudi z opustitvijo, tj. da storilec ne ravna, ko bi moral in mogel. V moderni demokratični družbi načeloma velja, da je dovoljeno vse tisto, kar ni prepovedno. Pri opustitvenih kaznivih dejanjih, primer katerega obravnavam v tem delu, pa je v določenih situacijah prepovedana pasivnost, kar pomeni, da je zapovedano aktivno ravnanje.

Failure to Render Aid – A Criminal Offence Analysis in European and American Theory