TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Za utemeljeno uveljavljanje preganjanja ne zadostuje zgolj hipotetična možnost, da bi bil nekdo podvržen preganjanju, ampak mora biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana.

Pritožnik ni izkazal, da ima druga družina namen izvršiti krvno maščevanje nad njim. To že samo po sebi zadošča za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito. Na drugačno stališče ne more vplivati niti sklicevanje na pravila Kanuna, saj ta pravila sama po sebi ne zadoščajo za ugotovitev, da pritožniku, v primeru vrnitve na Kosovo, grozi preganjanje (kar je pogoj za priznanje statusa begunca) ali resna škoda (kar je pogoj za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite) s strani te druge družine.

Zgolj nestrinjanje z ugotovitvijo, da iz informacij o pritožnikovi izvorni državi izhaja, da bi mu pristojni organi na Kosovem tudi v primeru preganjanja s strani druge družine, nudili zaščito, in da torej tudi iz tega razloga niso izpolnjeni pogoji za priznanje mednarodne zaščite, ne utemeljuje nobenega izmed pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1.