TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe, tožeči stranki pa je v roku 15 dni dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 559,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne do plačila.

Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bila tožnica od 17. 3. 2020 dalje neprekinjeno na bolniškem staležu, potrdilo o bolniškem staležu za mesec april 2020 (do 30. 4. 2020) ne dopušča sklepanja, da tožnica tožene stranke ni ustrezno (s prvim dnem nastopa bolniškega staleža 17. 3. 2020) obvestila o svoji nadaljnji odsotnosti, kar izključuje odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, prav tako pa izključuje tudi kršitev obvestilne dolžnosti po 36. členu ZDR-1 ter s tem povezan odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Tožnica uživa posebno varstvo pred odpovedjo, zato ji kljub zakoniti redni odpovedi iz poslovnega razloga delovno razmerje ni moglo prenehati s potekom odpovednega roka, temveč ji bo prenehalo z iztekom za starše določenega posebnega varstva pred odpovedjo. V zvezi s pritožbenim očitkom, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kdaj konkretno se tožnici navedeno varstvo izteče, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ta datum še ni znan, je pa določljiv, in sicer ga je mogoče ugotoviti v povezavi z zadnjo odločbo centra za socialno delo, upoštevaje določbo prvega odstavka 115. člena ZDR-1, po kateri varovano obdobje staršev traja ves čas starševskega dopusta (v obliki polne odsotnosti z dela) ter še en mesec po izrabi tega dopusta.