TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zagovornika obdolženega R.M. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki in nagrada za obdolžencu po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika se izplačajo iz proračuna.

Enajsti odstavek 86. člena KZ-1 določa, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na način, določen s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 13. 5. 2019 je razvidno, da je obdolženčev zagovornik sodišču predlagal, da obtoženi zaporno kazen prestaja na alternativen način v obliki dela v splošno korist oziroma podrejeno v obliki hišnega zapora. Vendar pa zagovornik predloga ni obrazložil v smislu določbe 86. člena KZ-1, torej v smislu kriterijev, ki so določeni v četrtem in petem odstavku (hišni zapor) in sedmem in osmem odstavku (delo v splošno korist) istega člena. Sodišče prve stopnje zato o samem formalno podanem predlogu ni moglo odločiti, je pa v obrazložitvi zaporne kazni v točki 5 obrazložitve (odločba o kazenski sankciji) obrazložilo, zakaj je izreklo obdolžencu zaporno kazen in ne pogojno obsodbo.

Glede na določbo enajstega odstavka 86. člena ZKP pa obdolženec še vedno lahko poda takšen predlog po določbi prvega in drugega odstavka 129.a člena ZKP. Ta določa, da lahko obsojenec, njegov zagovornik ali osebe iz drugega odstavka 367. člena tega zakona (predlagatelji) vloži predlog iz prvega odstavka 129.a člena v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe. Če je obsojencu oziroma zagovorniku prepis sodbe vročen po pravnomočnosti, začne ta rok teči od zadnje vročitve.