TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana zamudna sodba v I. točki izreka delno razveljavi za znesek 1.076,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2021 dalje do plačila, v II. točki izreka pa v celoti, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zoper I. točko izreka izpodbijane zamudne sodbe zavrne in se v tem delu tj. za znesek 4.632,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2021 dalje do plačila sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Po sistemu afirmativne litiskontestacije, ki je uveljavljen po mnenju večjega dela teorije in sodne prakse, se pasivnost tožene stranke oziroma njena opustitev vložitve odgovora na tožbo ocenjuje kot priznanje dejanskih navedb tožeče stranke. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. To pa pomeni, da dokaz o tem, da je ohišje zaganjalnika počilo zaradi nepravilne menjave oziroma o vzroku za to, da vozilo tožeče stranke dne 9. 10. 2021 po 21 kilometrih vožnje od servisa tožene stranke ni več vžgalo, ni potreben.

Izgubljeni dobiček lahko opredelimo kot razliko med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Slednjega tožeča stranka v obravnavanem primeru ni upoštevala, zato v prejšnji točki citirana trditvena podlaga ni zadostna. To pomeni, da tožba v zvezi z zahtevkom za povrnitev izgubljenega dobička ni sklepčna.