TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbe upnikov banke P., d.d., D., d.d., banke A., d.d., in banke H., d.d., zoper točko I/3 izreka sklepa se zavrnejo in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pritožba upnika D., d.d., se v preostalem delu zavrže.

IV. Pritožba upnika banke G., d.d., zoper sklep, s katerim je spoznana za verjetno upnikova prerekana terjatev v višini 7.287.765,22 EUR in s katerim mu je terjatev v višini 10.916.552,69 EUR priznana – pogojna, se zavrže; v preostalem delu pa se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V. Pritožba upnika banke B., d.d., zoper sklep, s katerim je spoznana za verjetno upnikova terjatev v višini 3.520.181,69 EUR in 716.672,91 EUR, se zavrže; v delu, v katerem ni spoznana za verjetno terjatev upnika v višini 132,00 EUR se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi upnika banke B., d.d., se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem ni spoznana za verjetno terjatev upnika v višini 2.155.000,00 EUR razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem delu v nov postopek.

VI. Pritožba upnika M. J. se zavrže.

Če sodišče ugotovi, da je ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja priložena nova ocena vrednosti zavarovanja z jasno izjavo ocenjevalca, da je izdelana po merilih tržne vrednosti, je upravitelj tisti, ki je dolžan upoštevati novo oceno in na njeni podlagi v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev spremeniti podatke na način oziroma z izračunom aritmetične vsebine obeh ocen. Glede na priložene ocene vrednosti ocenjevalca pa tega ne bi mogel storiti, ne da bi sodišče prej še odločilo, katero od treh ponujenih vrednosti naj uporabi. Neutemeljene so zato pritožbene trditve, s katerimi pritožniki poskušajo prepričati sodišče, da je ocena vrednosti ocenjevalca pravilno izdelana in katera od možnih treh vrednosti zalog naj bi bila izračunana po merilih tržne vrednosti.

Če terjatev, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, ni bila niti delno plačana, lahko upnik v stečajnem postopku (ki je prav tako sodni postopek) uveljavlja celoten znesek svoje terjatve, torej ne glede na določbo 1. odstavka 214. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ.