Odločba o razveljavitvi sodbe Upravnega sodišča

1783. Odločba o razveljavitvi sodbe Upravnega sodišča

Številka: Up-2677/08-21

Datum: 15. 4. 2010

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Magdalene Kovač, Ljubljana, ki jo zastopa Barbka Zdolšek, odvetnica v Ljubljani, na seji 15. aprila 2010

Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 1471/2007 z dne 18. 3. 2008 se razveljavi. Zadeva se vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.

Upravna enota Ljubljana je z odločbo o denacionalizaciji upravičencu (tj. pravnemu predniku pritožnice) vrnila v last del nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 573 in 559, k. o. Gradiško predmestje II. Z isto odločbo je Republiki Sloveniji (kot zavezanki za denacionalizacijo) naložila izročiti vrnjene nepremičnine v posest pritožnice, pritožnici pa je naložila plačati na transakcijski račun zavezanke revalorizirano odškodnino, ki je bila prejšnjemu lastniku izplačana ob nacionalizaciji. V zvezi s pritožbama, ki sta ju zoper to odločitev vložili stranki z interesom ter Republika Slovenija, je Ministrstvo za okolje in prostor odločbo upravnega organa prve stopnje odpravilo in zahtevo za denacionalizacijo zavrnilo. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče zavrnilo tožbo, ki jo je pritožnica vložila zoper odločitev pritožbenega upravnega organa. Presodilo je, da pritožničinemu pravnemu predniku ni mogoče vrniti spornih nepremičnin v last, ker je pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi že vpisana lastninska pravica v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih naslednikov, za vrnitev podržavljenega premoženja zgolj v posest pa Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) ne daje podlage. Zoper odločitev sodišča prve stopnje je pritožnica vložila revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrglo.

Pritožnica izpodbija sodbo Upravnega sodišča in odločbo Ministrstva za okolje in prostor, izpodbijala pa je tudi sklep Vrhovnega sodišča. Izpodbijani odločitvi očita kršitev pravice do enakega obravnavanja iz 22. člena Ustave. Navaja, da so organi odločanja v postopku ugotovili, da so bile nepremičnine, ki so bile predmet zahteve za denacionalizacijo, podržavljene na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 – v nadaljevanju ZNNZGZ) in z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič izročene v posest Stanovanjski zadrugi »Podrožnik«. Meni, da na odločitev o upravičenju do denacionalizacije ne more vplivati dejstvo, da odvzem nepremičnin iz posesti njenega pravnega prednika ni bil vpisan v zemljiško knjigo, in tudi ne dejstvo, da je v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah zaradi neizvedenih vpisov sprememb glede pravice uporabe vpisana lastninska pravica v korist pritožničinega pravnega prednika oziroma njegovih dedičev. Utemeljitev izpodbijane sodbe Upravnega sodišča naj bi bila protislovna, saj naj bi kljub ugotovitvi, da so bile sporne nepremičnine nacionalizirane, sodišče prve stopnje pri presoji upoštevalo zgolj zemljiškoknjižno stanje v času denacionalizacije, čeprav je bilo v postopku ugotovljeno, da to ne ustreza dejanskemu stanju. Ker naj bi bila ponovna pridobitev lastninske pravice na podržavljenem premoženju po ZDen mogoča le na podlagi odločbe o denacionalizaciji, naj bi bilo stališče, po katerem izdaja te odločbe ni potrebna, če je lastninska pravica nekdanjega lastnika oziroma njegovih dedičev že vpisana v zemljiško knjigo, arbitrarno in v nasprotju s temeljnim konceptom ZDen. Pritožnica navaja, da ji izpodbijana odločitev onemogoča varstvo pravic zoper tretje osebe, saj naj bi dva od lastnikov stanovanjskih dvojčkov, zgrajenih na delu nacionaliziranih zemljišč, pri pristojnem sodišču že vložila lastninsko tožbo, s katero zahtevata priznanje lastninske pravice prav na zemljiščih, ki so bila predmet denacionalizacije, tožbo pa utemeljujeta zgolj na neurejenem oziroma na nepravilnem zemljiškoknjižnem stanju. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sodni odločbi razveljavi in odločbo upravnega organa druge stopnje odpravi ter zadevo vrne temu organu v novo odločanje.

Ustavno sodišče je s sklepom senata z dne 14. 1. 2010 ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča sprejelo v obravnavo, ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije pa ni sprejelo v obravnavo. O sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo je na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Upravno sodišče, v skladu z drugim odstavkom istega člena je ustavno pritožbo poslalo v odgovor strankam z interesom, ki na ustavno pritožbo niso odgovorile.