TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep spremeni tako, da se obsojenega B. F. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i

obtožbe, da je drugega razžalil, dejanje pa je storil z drugim sredstvom javnega obveščanja proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe s tem,

da je dne 22. 12. 2009 na tiskovni konferenci Mestne občine ... kot predsednik podmladka ... županu A. A. izjavil: „Božiček nam je namignil, da vam letos verjetno ne bo prinesel ničesar, saj ste celo leto lagali in zapravljali premoženje prebivalcev najlepšega mesta na svetu“, ter s tem A. A. razžalil, dejanje pa je bilo storjeno z drugim sredstvom javnega obveščanja po 1. točki prvega odstavka 99. člena Kazenskega zakonika v zvezi z opravljanjem njene službe v lokalni skupnosti,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje razžalitve po drugem in prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika v zvezi z drugim odstavkom 168. člena istega zakona.

II. Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Obsojenčevega ravnanja ni moč opredeliti kot kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, saj so njegove besede tako splošne in nekonkretizirane, da iz njegovih besed ni razvidno, na katero oškodovančevo konkretno dejanje se nanašajo oziroma v zvezi s katerim konkretnim dogodkom ali dejstvom jih je obsojenec izrekel.

Tudi pri izpolnjevanju politične dejavnosti je mogoče storiti kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, kadar politikove izjave niso povezane s političnim delovanjem, temveč grobo posegajo v čast in dobro ime posameznika.

Obsojenčev očitek, ki ga je izrekel pri izpolnjevanju politične dejavnosti, ni uperjen zoper oškodovanca kot posameznika, temveč je povezan z opravljanjem njegove politične funkcije oz. se napad omejuje na zadevo, ki je v javnem interesu, zato ni podano kaznivo dejanje razžalitve.