TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnik mora tožencu povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279 EUR v roku 15 dni, če zamudi pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

Pravna podlaga in izhodišče v tej zadevi sta dve medsebojno povezani pravili OZ: vsakdo sme zahtevati, da se odstranijo posledice dejanja, s katerim se krši njegova osebnostna pravica (zadevno relevantni del prvi odstavek 134. člena), in kadar gre za kršitev takšne pravice, se lahko na stroške oškodovalca odredi med drugim to, da mora „preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino“ (178. člen).

Tožnik je tisti, ki bi moral konkretno navesti, pojasniti in dokazati, katere konkretne sporne izjave se ne nanašajo na posamezna konkretna kazniva dejanja, ki jih je storil na toženčevo škodo. Na prvi pogled je namreč očitno, da se te izjave nanašajo prav na kazniva dejanja, za katera je bil tožnik obsojen, kar izhaja tudi iz njegovega lastnega ravnanja: tožencu v obravnavani tožbi očita kaznivo dejanje lažne ovadbe. Vendar pa se toženčeva ovadba ni izkazala za lažno, prav nasprotno. Tožnik je bil na njeni podlagi spoznan za krivega kaznivih dejanj. Evidentno je, da so bile vse za tožnika v tem postopku sporne toženčeve izjave dane pri obrambi njegovih lastnih pravic. Protipravnost v toženčevem ravnanju ni podana.