TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka delno spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek druge tožnice na plačilo 22.271,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 10. 2016 dalje do plačila, v III. točki izreka pa se spremeni tako, da se sklep o stroških, ki jih je dolžna plačati toženi stranki druga tožnica v višini 3.647,48 EUR, razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani, a nespremenjeni I. in III. točki izreka potrdi (tj. za glavnico v višini 22.271,22 EUR, ki jo mora tožena stranka plačati prvi tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 10. 2016 dalje do plačila, in za 3.647,48 EUR pravdnih stroškov prve tožnice).

III. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje potrdi.

IV. Tožena stranka in druga tožnica sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka, tožena stranka pa je dolžna prvi tožnici v roku 15 dni plačati 373,32 EUR stroškov za odgovor na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za plačilo dalje do plačila.

Ker sta oba upnika zahtevala en znesek, ki jima je bil tudi prisojen, pomeni, da je bila vsakemu od njiju prisojena polovica zneska in ne vsakemu od njiju celoten znesek. Sodišče prve stopnje pa bi bilo dolžno prisoditi celoten znesek, do katerega bi bila upnika upravičena solidarno le, če bi dokazala, da je bila solidarnost med njima dogovorjena ali določena z zakonom.

Nerelevantne so tudi pritožbene navedbe o tem, kako se je prva tožnica pravdala v upravnem postopku oziroma kako bi se tam pravdala tožena stranka; v konkretnem primeru so pomembne le trditve in dokazi, ki sta jih pravdni stranki navedli oziroma predložili v tem sporu. Prav tako niso relevantne navedbe tožene stranke v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, saj se je tam presojalo (upravno) razmerje med Agencijo in prvo tožnico, v tem sporu pa je relevantno (pogodbeno) razmerje med prvo tožnico in končnim upravičencem. Navedenega ne more spremeniti okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnica, da sta dokončanje projekta potrdila prva in druga tožnica, saj sta slednji preverjali le skladnost projekta s pisno dokumentacijo (predloženimi računi in drugimi dokazili).