TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 524,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v 15 dneh od prejema te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1. Iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja zatrjevana pravna posledica - tožnica je lastnica nepremičnin, ki so predmet tožbenega zahtevka. V času, ko je tekel postopek razlastitve, je v Italiji veljal zakon, ki je urejal razlastitev. Na podlagi Zakona 2359 je bil izdan Kraljevi dekret dne 7.7.1932, razglašena je bila javna korist glede določenih nepremičnin. Država se je z lastnikom, razlaščencem I.T. dogovorila glede odškodnine, in nepremičnine vzela v posest. Zatem je na podlagi Zakona 2359 izdala odločbo o dokončni zaposedbi nepremičnin. S to odločbo je država pridobila v last zemljišča, ki so bila razlaščena.

2. Tožeča stranka je zadostila svojemu trditvenemu bremenu, saj je pojasnila, da so sporne nepremičnine (del nepremičnin toženke) v njeni posesti, na njih stojijo določeni objekti, kar je tudi navzven vidno. S temi tožbenimi navedbami je tožeča stranka domnevo dobre vere omajala, na toženi stranki je bilo, da bi v postopku pojasnila, da za omejitve oz. posest tožeče stranke na delu njenih nepremičnin ni vedela.