3222. Sklep o kapitalu plačilnih institucij
Na podlagi 58. člena, v povezavi s 174. členom Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09) ter na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o kapitalu plačilnih institucij
(1)
Ta sklep določa podrobnejša pravila glede izračuna kapitala plačilne institucije, in sicer:
(a) sestavine in lastnosti kapitala ter odbitnih postavk;
(b) razmerja in omejitve posameznih sestavin kapitala;
(c) pravila glede izračunavanja, spremljanja in poročanja o kapitalu in kapitalskih zahtevah.
(2)
Podlago za izračun kapitala plačilne institucije predstavljajo računovodski izkazi plačilne institucije, sestavljeni skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(3)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(opredelitve pojmov)
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (v nadaljevanju: ZPlaSS).
(2)
Za namene tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
1.
»enote centralne ravni države«, »enote regionalne ali lokalne ravni države« ter »osebe javnega sektorja« imajo enak pomen kot v določbah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07);
2.
»poslovodstvo« ima enak pomen kot v določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe;
3.
»organ nadzora« je pri delniški družbi z dvotirnim sistemom upravljanja nadzorni svet, pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja upravni odbor, pri družbi z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, če ga družba ima, oziroma pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem njenih poslov;
4.
»skupščina« ima enak pomen kot v določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, pri tem pa se smiselno prilagodi glede na pravnoorganizacijsko obliko plačilne institucije.
(1)
Kapital plačilne institucije se glede na svoje lastnosti deli na dve kategoriji:
(2)
Kapital plačilne institucije se izračuna kot vsota temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, pri čemer je potrebno upoštevati:
(a) odbitne postavke, ki se odštevajo od posamezne kategorije kapitala;
(b) razmerja med posameznima kategorijama oziroma sestavinami kapitala.
(3)
V izračun kapitala plačilne institucije, ki je oseba javnega sektorja, se ne štejejo osebna jamstva, ki jih enote centralne ravni države ali enote regionalne ali lokalne ravni države izdajo plačilni instituciji.
4. člen
(razmerja ter omejitve med posameznima kategorijama oziroma sestavinami kapitala)
(1)
Plačilna institucija mora stalno izpolnjevati naslednje razmerje in omejitev med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala:
(a)
dodatni kapital ne sme presegati zneska temeljnega kapitala;
(b)
vsota prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom ne sme presegati 50% temeljnega kapitala;
(c)
vsota prednostnih nekumulativnih delnic in kapitalskih rezerv, povezanih s prednostnimi nekumulativnimi delnicami, ne sme presegati 35% temeljnega kapitala.
(2)
Morebitni presežki posamezne kategorije oziroma sestavin kapitala plačilne institucije nad razmerjem ter omejitvijo iz prvega odstavka tega člena se ne smejo upoštevati pri izračunu kapitala.
5. člen
(izračun temeljnega kapitala)
(1)
Temeljni kapital plačilne institucije je vsota naslednjih postavk:
(a) vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz 6. člena tega sklepa v obsegu, ki zagotavlja upoštevanje omejitve iz točke (c) prvega odstavka 4. člena tega sklepa;
(b) rezerve in preneseni čisti poslovni izid iz 7. člena tega sklepa;
zmanjšana za naslednje postavke:
(c) lastne delnice in lastni poslovni deleži, ki imajo značilnosti temeljnega kapitala, po knjigovodski vrednosti;
Upošteva se znesek lastnih delnic ter znesek z lastnimi delnicami izenačenih delnic po 251. in 252. členu Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo).
(d) neopredmetena sredstva, vključno s presežkom iz prevrednotenja iz tega naslova in dolgoročne aktivne časovne razmejitve;
(e) čista izguba poslovnega leta oziroma izguba med letom;