Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za dvigala...

584. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za dvigala (lifte)

Na podlagi prvega odstavka 6. člena v zvezi s 4. členom zakona o tehničnih ukrepih (»Uradni list SFEJ« št. 12/65 in .55/69), prvega in tretjega odstavka 89. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (»Uradni list SFRJ« št. 20/67, 30/68 in 55/69) in 17. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (»Uradni list SFRJ« št. 1/67 in 30/68) predpisuje zvezni sekretar za gospodarstvo

PRAVILNIK
O TEHNIČNIH UKREPIH IN POGOJIH ZA DVIGALA (LIFTE)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

V določbah tega pravilnika so predpisani tehnični ukrepi in pogoji za projektiranje, izdelavo, montažo, uporabo in vzdrževanje dvigal (liftov) na elektromehanični pogon z nosilnostjo nad 25 kp in višino dviganja nad 2 m, s trajno vgrajeno kabino, ki se prisilno premika med pokončno utrjenimi togimi vodili, katerih ne sme zapustiti (v nadaljnjem besedilu: dvigala).

2. člen

Določbe tega pravilnika ne veljajo:

1)

za dvigala na gradbiščih pri gradnjah; 2) za dvigala v rudniških jaških;

3)

za pode za spuščanje gledaliških odrov,

4)

za žerjave ter mostna in podobna dvigala,

5)

za dvigala na plovnih objektih,

6)

za dvigala s poševno ležečimi vodili (vzpenjače).

1. Vrste dvigal

3. člen

Dvigala, na katera se nanašajo določbe tega pravilnika, so:

1)

osebna dvigala, ki so namenjena za prevoz ljudi ali za prevoz ljudi in tovora;

2)

tovorna dvigala, ki so namenjena za prevoz tovora, pri čemer je dovoljen ljudem dostop v kabino takih dvigal samo za nakladanje ali razkladanje tovora;

3)

mala tovorna dvigala — ki so namenjena izključno za prevoz tovora do 100 kg. Površina kabine pri takih dvigalih je omejena, vstop v kabino pa izveden kot nedostopen ali otežen.

2. Definicije pojmov

4. člen

Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem pravilniku, imajo tale pomen:

1)

vozni jašek je poseben, s polnimi ali mrežastimi stenami popolnoma ali delno ograjen prostor, po katerem se premikajo kabine in protiutež enega ali več dvigal;

2)

spodnji del voznega jaška je tisti del voznega jaška, ki sega od ravni dostopa (podesta) k skrajni spodnji postaji do dna jaška;

3)

zgornji del voznega jaška je tisti del voznega jaška, ki sega od ravni dostopa k skrajni zgornji postaji do stropa voznega jaška;

4)

pot dvigala je pot, po kateri se premikata kabina in protiutež dvigala vzdolž višine dviganja, vštevši tudi varnostno pot;

5)

varnostna pot je pot, ki jo smeta v nepričakovanih primerih napraviti kabina in protiutež dvigala tudi čez skrajni postaji;

6)

varnostni prostor je prostor voznega jaška dvigala, ki ostane prost pod podom kabine oziroma nad streho kabine, če ta prevozi varnostno pot;

7)

dimenzija višine je razdalja med ravnijo dostopa k skrajni spodnji in skrajni zgornji postaji dvigala;

8)

obratovalna hitrost je srednja hitrost, s katero se premika nominalno obremenjena kabina pri dviganju oziroma spuščanju med skrajnima postajama dvigala;

9)

pogonski stroj je naprava, ki ustvarja vlečno silo, potrebno za dviganje in spuščanje kabine dvigala;

10)

kabina je del dvigala, ki je namenjen za koristni tovor in njegov prevoz;

11)

pogonska vrvenica je strojni element z žlebovi, ki je direktno vezan na pogonski stroj in prenaša s torno silo, nastalo med jeklenimi vrvmi in žlebovi vrvenice, vlečno silo pogonskega stroja na kabino dvigala;

12)

vlečna sposobnost je lastnost pogonske vrvenice, da s torno silo prenaša vlečno silo pogonskega stroja na jeklene vrvi, ki jo ovijajo;

13)

pomožna vrvenica je strojni element s polkrožnimi žlebovi, ki je namenjen za pravilno vodenje jeklene vrvi;

14)

nosilnost je teža koristnega tovora, za katerega je dvigalo dimenzionirano;

15)

zasilna zavora je naprava, ki je nameščena na kabino ali protiutež dvigala, da s svojim aktiviranjem prisilno ustavi in trdno drži kabino ali protiutež dvigala na vodilih;

16)

zasilna zavora s trenutnim učinkom je naprava, ki trenutno ustavi kabino ali protiutež dvigala vzdolž njegove poti;

17)

zasilna zavora s postopnim učinkom je naprava, ki postopoma ustavlja kabino ali protiutež dvigala vzdolž njegove poti;

18)

omejilec hitrosti gibanja je naprava, ki pri prekoračenju obratovalne hitrosti aktivira zasilno zavoro kabine ali protiuteži dvigala;

19)

mejniki, so prožne ali trdne naprave, nameščene na spodnjem koncu poti kabine in protiuteži dvigala, ki omejujejo njuno nadaljnje gibanje;

20)

vrata voznega jaška so vrata, ki zapirajo vozni jašek dvigala in ga ločijo od dostopa k dvigalu;

21)

postaja dvigala je mesto od poti kabine, na katerem se dvigalo ustavlja, da vstopajo in izstopajo potniki oziroma da se naklada in razklada tovor;

22)

glavna postaja dvigala je postaja z največjim prometom potnikov ali tovora;

23)

strojnica je poseben prostor, ograjen z vseh strani s polnimi stenami, v katerem so vgrajeni pogonski stroj in krmilne naprave dvigala;

24)

prostor za škripčevje je poseben prostor, ograjen z vseh strani s polnimi stenami, v katerem so vgrajene pomožne vrvenice;

25)

stikala so elementi, ki so namenjeni za vklopitev in izklopitev električnih tokokrogov;

26)

obratovalna stikala so stikala, nameščena v vodih za napajanje naprav dvigala z električno energijo, ki so namenjena za normalno vklopitev in izklopitev naprav dvigala v obratovanje;

27)

mejno stikalo je stikalo, ki izklopi naprave dvigala, če kabina nepričakovano prekorači skrajno postajo;

28)

krmilna stikala so elementi, ki so nameščeni v krmilne tokokroge dvigala in namenjeni za vklopitev, izklopitev ali spreminjanje krmiljenja;

29)

varnostna stikala so stikala, ki onemogočajo obratovanje dvigala, če niso izpolnjeni vsi varnostni pogoji.

3. Tehnična dokumentacija dvigal

5. člen

Investicijska tehnična dokumentacija objekta mora imeti projekt dvigala, ki vsebuje:

1)

tehnični opis;

2)

orientacijski izračun zmogljivosti dvigala;

3)

podatke, potrebne za izračun glavnega električnega voda;

4)

izračun nosilne jeklene vrvi;

5)

izračun vlečne sposobnosti vrvenice in preizkus dovoljenega pritiska;

6)

izračun gredi oziroma osi pogonske vrvenice;

7)

izračun osi pomožnih vrvenic;

8)

izračun okvira kabine;

9)

izračun vodil kabine oziroma protiuteži;

10)

izračun obratovalne hitrosti;

11)

izračun moči pogonskega elektromotorja;

12)

podatke, potrebne za izračun varnosti pred previsoko napetostjo dotika;

13)

podatke, potrebne za izračun nosilne plošče naprave dvigala ali jeklene konstrukcije;

14)

risbo tlorisa objekta, iz katere je razviden dostop h glavni postaji dvigala;

15)

risbo tlorisa objekta, iz katere je razviden dostop do strojnice dvigala;

16)

risbo za montažo, ki mora vsebovati:

-

horizontalni prerez voznega jaška dvigala z razporedom glavnih elementov,

-

vertikalne prereze voznega jaška in strojnice dvigala z glavnimi elementi,

-

tloris strojnice in prostora za škripčevje z obremenitvami in razporedom glavnih elementov,

17)

funkcionalno shemo električnih zvez obratovanja, krmiljenja, signalizacije in razsvetljave.

4. Preizkušanje dvigal

6. člen

Dvigalo ne sme biti izročeno v uporabo, če ni poprej preizkušeno in s preizkusom ugotovljena njegova uporabnost.

Uporabnost dvigala se ugotavlja:

1)

s pregledom celotne naprave dvigala,

2)

s statičnim preizkusom dvigala,

3)

z dinamičnim preizkusom dvigala.

Uporabnost dvigala preizkusi strokovna delovna organizacija, registrirana za dejavnost, v katero spada ta preizkus.

7. člen

Pregled celotne naprave dvigala obsega preizkus brezhibnega delovanja vseh varnostnih naprav in elementov dvigala ter izvedbo varnostnih ukrepov za zanesljivo in varno obratovanje dvigala, zlasti pa:

1)

zaklepanja vrat voznega jaška,

2)

nosilnih naprav in elementov ter njihove zveze s kabino in protiutežjo,

3)

vseh varnostnih kontaktov,

4)

varnosti pred previsoko napetostjo dotika,

5)

zvočne izolacije naprave,

6)

naprav za alarm,

7)

pogonskih tokokrogov, krmilnih tokokrogov, tokokroga za razsvetljavo in tokokrogov za signalizacijo,

8)

priključka dvigala na strelovodno napeljavo.

8. člen

S statičnim preizkušanjem dvigala preizkušamo odpornost njegove kabine, nosilnih obesnih elementov njegove kabine in protiuteži, nosilne plošče ali nosilne jeklene konstrukcije ter zanesljivost zavor in pa statično vlečno sposobnost pogonske vrvenice.

Pri statičnem preizkušanju dvigala mora biti kabina enakomerno obremenjena najmanj deset minut, in sicer:

1)

z nosilnostjo, povečano za 100% — če še preizkuša dvigalo z nosilnostjo do 1.000 kp;

2)

z nosilnostjo, povečano za 50% — če se preizkuša dvigalo z nosilnostjo nad 1.000 kp.

Pri statičnem preizkušanju dvigala mora biti kabina na najnižji postaji.

9. člen

Z dinamičnim preizkušanjem dvigala preizkušamo delovanje zavor pogonskega stroja, zasilnih zavor, omejilca hitrosti premikanja in mejnikov ter stabilnost tirnic vodil.

Delovanje zasilnih zavor, omejilca hitrosti premikanja ter stabilnost tirnic vodil pri dvigalu preizkušamo dinamično pred prvim tehničnim pregledom pod nominalno obremenitvijo kabin, v drugih primerih pa z neobremenjeno kabino.

Delovanje zavor pogonskega stroja in mejnikov preizkušamo dinamično pod nominalno obremenitvijo kabine in s prazno kabino.

Dinamično preizkušamo dvigalo pri obratovalni vozni hitrosti.

10. člen

Pri preizkušanju nasedanja kabine ali protiuteži dvigala na mejnike mora biti izključeno delovanje nadstropnega stikala najvišje ali najnižje postaje, pri čemer izključimo pogonski stroj z mejnim stikalom. Dvigalo ni primerno za uporabo, če se pri preizkušanju iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da je srednji pojemek premikanja kabine, ko kabina oziroma protiutež dvigala nasede na mejnike, večji kot:

1)

20 m/s2 — za osebna dvigala,

2)

25 m/s2 — za tovorna dvigala,

3)

15 m/s2 — za osebna dvigala za bolnike, kot tudi, če se pri takem preizkušanju popolnoma stisnejo vzmeti oziroma če se bat mejnika zatakne.

11. člen

Omejilec hitrosti vožnje dvigala preizkušamo:

1) tako, da prestavimo jekleno vrv ali verigo na kontrolni žleb oziroma na kontrolni verižnik — če preizkušamo hitrost s kontrolnim žlebom oziroma kontrolnim verižnikom;

2) da razstavimo vezi jeklene vrvi — če preizkušamo hitrost brez kontrolnega žleba. Pri tem preizkusu obremenimo jekleno vrv omejilca hitrosti z utežjo, ki jo spustimo, da prosto pada. Hitrost prostega pada uteži, pri kateri se omejilec aktivira, izračunamo po naslednjem obrazcu:

2S
V = ________,
t

pri čemer je:

S - pot, ki jo napravi utež,

t - čas, v katerem napravi utež izmerjeno pot.

Pri preizkušanju omejilca vozne hitrosti dvigala na način iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko hkrati preizkušamo delovanje zasilne zavore, če to dopušča konstrukcija dvigala.

5. Tehnični pregled in uporabno dovoljenje

12. člen

Dovoljenje za uporabo dvigala sme biti izdano šele, ko je opravljen njegov tehnični pregled.

S tehničnim pregledom se ugotavlja, ali je dvigalo izdelano v skladu z njegovim projektom, s predpisi, normativi in standardi, zlasti pa, ali je bilo preizkušeno po členih 6 do 11 tega pravilnika.

13. člen

Dovoljenje za uporabo na novo zgrajenega objekta, v katerem je vgrajeno dvigalo, pomeni tudi dovoljenje za uporabo dvigala v takem objektu.

Za dvigala, vgrajena v obstoječe objekte, in za rekonstruirana dvigala mora biti izdano posebno uporabno dovoljenje.

14. člen

Dovoljenje za uporabo dvigala velja največ tri leta.

Po preteku roka iz prvega odstavka tega člena je treba zaprositi za novo uporabno dovoljenje.

Organ, ki je pristojen izdati uporabno dovoljenje za dvigalo, lahko še pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena razveljavi dano uporabno dovoljenje, če ugotovi na dvigalu take pomanjkljivosti oziroma okvare, zaradi katerih ga ni mogoče pravilno in varno uporabljati.

V primeru iz tretjega odstavka tega člena mora biti dvigalo izključeno iz uporabe vse dotlej, dokler ni dano zanj novo uporabno dovoljenje.

6. Vzdrževanje dvigal

15. člen

Investitor oziroma uporabnik je dolžan vzdrževati dvigalo v dobrem stanju.

16. člen

Investitor oziroma uporabnik je dolžan poskrbeti za oskrbovanje dvigala, pregled njegovega obratovanja, redno vzdrževanje in za reden tehnični pregled v skladu z določbami tega pravilnika.

17. člen

Oskrbovanje dvigala obsega:

1)

skrb za pravilno uporabo in čuvanje dvigala,

2)

pomoč osebam, ki so se ustavile v dvigalu med postajami ali iz kakršnegakoli vzroka ne morejo zapustiti kabine.

18.člen

Pregled obratovanja dvigala obsega:

1)

pregled delovanja alarmnih naprav,

2)

pregled razsvetljave v kabini,

3)

pregled delovanja signalnih naprav,

4)

pregled delovanja naprav za zaklepanje vrat in delovanja kontaktov na vratih,

5)

pregled delovanja celotne naprave, da se ugotovi, ali ne nastajajo morda pri obratovanju dvigala izredni pojavi, kot so šumi, udarci, drgnjenje ipd.

Preglede iz prvega odstavka tega člena je treba opravljati vsak dan sproti.

19. člen

Redno vzdrževanje dvigala obsega:

1)

poskusno vožnjo dvigala od postaje do postaje po vsem voznem jašku v obeh smereh,

2)

preizkus brezhibnosti zaklepanja vseh dostopnih vrat,

3)

preizkus brezhibnosti zavore pogonskega stroja v strojnici,

4)

kontrolo celotne naprave dvigala v skladu z določbami tega pravilnika,

5)

reguliranje obratovanja dvigala in servis.

Redno vzdrževanje dvigala iz prvega odstavka tega člena je treba opravljati najmanj enkrat na mesec, pri tem dognane podatke pa vpisovati v knjigo vzdrževanja dvigala.

20. člen

Celotno napravo dvigala je treba najmanj dvakrat na leto podrobno pregledati in preizkusiti.

Pregled in preizkus iz prvega odstavka tega člena obsegata:

1)

vsa opravila iz 7. člena tega pravilnika ter oceno stanja in obrabljenosti elementov, ki vplivajo na zanesljivo obratovanje dvigala;

2)

statični preizkus po 8. členu tega pravilnika, vendar samo, če so žlebovi pogonske vrvenice vidno obrabljeni;

3)

dinamični preizkus po členih 9 do 12 tega pravilnika, vendar samo, če je bil kakšen element, ki se dinamično preizkuša, nadomeščen z novim;

4)

preizkus delovanja zasilne zavore z ročnim premikanjem prazne kabine in ročnim aktiviranjem omejilca vozne hitrosti ter preizkus mejnih stikal z ročnim premikanjem kabine ob kontroli varnostnih poti kabine in protiuteži.

21. člen

Dvigalo je treba vselej izključiti, če se ugotovi okvara, zaradi katere ni možna pravilna in varna uporaba.

V primeru iz'prvega odstavka tega člena je treba obesiti na dvigalo opozorilo: »Dvigalo pokvarjeno - uporaba prepovedana«.

22. člen

Opravila iz 17. in 18. člena tega pravilnika je dovoljeno zaupati le nekomu, ki ima pismeno listino, v kateri uporabnik dvigala potrjuje, da ima zanje potrebno znanje.

Opravila iz 19. in 20. člena tega pravilnika smejo opravljati:

1)

strokovne organizacije, registrirane za dejavnost, v katero spadajo vsa ta opravila, ali

2)

delovne organizacije, ki uporabljajo dvigalo, če imajo kadre z ustrezno strokovno izobrazbo, vendar samo glede dvigal, ki jih uporabljajo za svoje potrebe.

Opravila iz 19. člena tega pravilnika smejo opravljati tudi obrtne delavnice samostojnih obrtnikov, registrirane za dejavnost, v katero spadajo taka opravila.

7. Garancijski list in tehnično navodilo za uporabo dvigal

23. člen

Vsaka celotna naprava dvigala mora imeti garancijski list in tehnično navodilo za uporabo in vzdrževanje.

Garancijski rok, ki je določen v garancijskem listu, ne sme biti krajši kot eno leto in začne teči z dnem, ko je bilo za dvigalo izdano uporabno dovoljenje.

8. Knjiga vzdrževanja dvigala

24. člen

Investitor oziroma uporabnik dvigala mora pisati knjigo vzdrževanja dvigala in vanjo zapisovati:

1)

splošne podatke o dvigalu: inventarska številka, datum in številka uporabnega dovoljenja, izdelovalec, tovarniška številka, leto proizvodnje, uporabnik, kraj in čas postavitve;

2)

glavne karakteristike dvigala: vrsta, nosilnost, obratovalna vozna hitrost, število postaj, število dostopov, material, iz katerega je izdelana ograja voznega jaška, konstrukcija poda kabine, konstrukcija same kabine in material, iz katerega je kabina izdelana, vrsta vrat voznega jaška, vrsta električnega toka in napetost za tokokroge, prerez glavnega električnega voda, podatki o zaščiti pred nevarno napetostjo dotika, tehnične karakteristike jeklenih vrvi za kabino, protiutež, omejilec vozne hitrosti in kompenzacijska vrv;

3)

podatke o vseh spremembah splošnih podatkov in glavnih karakteristik dvigala;

4)

overitev vpisov v knjigo;

5)

podatke o servisih, pregledih, okvarah in popravilih dvigala.

25. člen

V strojnici dvigala morajo biti na vidnem mestu obešeni funkcionalna shema električnih zvez, mazalni načrt, tehnična navodila za obratovanje in vzdrževanje dvigala ter druga opozorila.

II. OSEBNA DVIGALA

1. Vozni jašek

26. člen

Vozni jašek dvigala ter njegov strop in dno morajo biti po vsej višini in z vseh strani ograjeni s trdno in polno ograjo.

27. člen

Če je vozni jašek dvigala zidan iz opeke, morajo biti vsaj reže z notranje strani zamazane z malto ali pa jašek izglajen in pobeljen.

V stene voznega jaška ni dovoljeno vgrajevati nikakršnih drugih instalacij, razen instalacij, ki so potrebne za dvigalo, kot tudi ne dimnih, ventilacijskih ali kakšnih drugih kanalov.

28. člen

Če ograja voznega jaška dvigala ni obzidana, mora biti trdna in nepremična, izdelana v kovinski konstrukciji z dovolj trdnimi polnili.

Polnila veljajo za dovolj trdna, če se pod delovanjem sile 30 kp ne podajo več kot za 1 cm.

Steklo s katerim je zastekljeno polnilo na površini manjši kot 0,5 m2, ne sme biti debelo:

1)

manj kot 4,5 mm - če je armirano,

2)

manj kot 6 mm - če je lito ali ornamentno. Ena mera (širina ali višina) zastekljenega jaška mora meriti manj kot 0,5 m.

Za zasteklitev polnil s površino večjo kot 0,5 m2 mora biti uporabljeno armirano steklo, pri katerem je debelina sorazmerna povečanju zastekljene površine. Širina ali višina takega stekla ne sme presegati 1 m.

29. člen

Če je kabina dvigala izdelana brez vrat, tedaj polnila v širini vrat voznega jaška po vsej njegovi višini ne smejo biti izdelana iz stekla.

Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na zasteklitev odprtine vrat jaška.

30. člen

Steklo, s katerim so zastekljena polnila, mora biti utrjeno s kovinskimi držaji ali trakovi, med katerimi je kit, gumi ipd.

31. člen

Stene voznega jaška ne smejo imeti vdolbin ali izboklin, ki bi presegale 15 mm.

32. člen

Stena voznega jaška pri dvigalu, pri katerem kabina nima vrat, mora biti s strani vrat na širini, ki je najmanj tolikšna kot širina vrat, izdelana kot neupogibna, ravna in gladka.

Stena velja za neupogibno, če se pod delovanjem sile 30 kp na kateremkoli mestu ne upogne več kot za 1 cm.

Stena velja za ravno, če nima izboklin ali vdolbin ki bi presegale 3 mm. Vdolbina za odpiranje vrat voznega jaška dvigala je lahko tudi večja kot 3 mm.

Stena velja za gladko, če je dobro očiščena, kitana in lakirana, oziroma če je obložena s pločevino ali z oblogo iz kakšnega materiala za oblaganje sten.

33. člen

Vozni jašek dvigala mora imeti omogočeno razsvetljavo. Mesta za žarnice smejo biti oddaljena med seboj do 5 m. Stikalo za razsvetljavo mora biti v strojnici dvigala.

34. člen

Varnostna pot kabine dvigala pod skrajno spodnjo postajo mora biti za vozne hitrosti do 0,85 m/s dolga najmanj 0,5 m, za vozne hitrosti več kot 0,85 m/s pa najmanj 0,5 + V2/10 m, pri čemer je V - obratovalna vozna hitrost dvigala, izražena v m/s.

Če kabina dvigala prevozi spodnjo varnostno pot in se njeni omejilci popolnoma stisnejo, mora ostati pod najnižjo točko kabine; ne da bi bili upoštevani vodilna naprava in zasilna zavora, ki se prilegata neposredno na tirnice vodila, do dna voznega jaška najmanj 0,5 m visok varnostni prostor. Sprednji ščitniki na kabini morajo biti potem, ko kabina nasede, najmanj 0,1 m oddaljeni od dna voznega jaška.

35. člen

Varnostna pot kabine nad skrajno zgornjo postajo mora biti dolga za vozne hitrosti do 0,85 m/s najmanj 0,5 m za vozne hitrosti več kot 0,85 m/s pa najmanj 0,5 + V2/10 m.

Če kabina dvigala prevozi zgornjo varnostno pot, mora ostati nad njeno streho do stropa voznega jaška varnostni prostor, ki ne sme biti visok manj kot 0,7 m.

V ta varnostni prostor ne smejo štrleti nikakršni deli, ki bi bili pritrjeni na strop oziroma na stene voznega jaška.

Nad zgornjimi robovi na kabino pritrjenih elementov, ne da bi bili upoštevani vodilna naprava in zasilna zavora, ki se prilegata neposredno na tirnice vodila mora ostati po prevoženi varnostni poti do stropa voznega jaška najmanj 0,3 m visok varnostni prostor.

36. člen

Spodnja varnostna pot protiuteži dvigala mora biti tako prirejena da ostane potem, ko protiutež nasede in se popolnoma stisnejo njeni mejniki, od zgornje varnostne poti kabine najmanj 0,1 m višine.

Zgornja varnostna pot protiuteži dvigala mora biti najmanj za 6,1 m večja od spodnje varnostne poti kabine.

37. člen

Vse dostopne odprtine na voznem jašku dvigala morajo biti zaprte z vrati.

Vrata voznega jaška se ne smejo odpirati navznoter.

Vrata voznega jaška morajo biti kovinska in odporna proti krivljenju. Šteje se, da so vrata odporna proti krivljenju, če pod delovanjem sile 30 kp upogib, ni večji kot 5 mm na dolžinski meter in če po prenehanju njenega delovanja ne ostane trajna deformacija.

38. člen

Čista višina vrat voznega jaška mora meriti najmanj 1,8 m, čista širina pa najmanj 0,6 m.

Razmik med pragom in spodnjim robom krila vrat voznega jaška sme meriti največ 10 mm, razmik med vrati voznega jaška in vrati kabine pa največ 0,12 m.

Drugi odstavek tega člena se ne nanaša na avtomatična vrata.

39. člen

Vsa vrata voznega jaška morajo imeti z notranje strani označbo nadstropja, ki mora biti velika približno 8 cm.

Vsa vrata voznega jaška morajo imeti odprtino za opazovanje, in sicer na takem mestu, da morejo osebe normalne rasti brez težav opazovati skoznjo. Odprtina mora biti zastekljena tako, kot je predpisano v 28. členu tega pravilnika; njena površina ne sme meriti manj kot 300 cm2.

Prvi in drugi odstavek tega člena se ne nanašata na avtomatična vrata.

40. člen

Če kabina dvigala nima vrat, morajo biti vrata voznega jaška izdelana tako, kot je predpisano v 29. in 32. členu tega pravilnika.

41. člen

Vsa vrata voznega jaška morajo imeti varnostne kontakte za kontrolo zapiranja in varnostne kontakte za kontrolo zaklepanja po določbah tega pravilnika.

42. člen

Vrata voznega jaška morajo glede konstrukcije izpolnjevati naslednje pogoje:

1)

pri polavtomatičnih vrtljivih vratih, ki se sama zapirajo, mora nastati pojemek najkasneje, ko je razdalja med robom krila in pragom, 50 mm;

2)

vodoravna pomična vrata voznega jaška ne smejo imeti neravnin, ki bi presegale 3 mm;

3)

vrata morajo biti izdelana tako, da ne morejo izskočiti (iz vodil);

4)

dvodelna pokončna pomična vrata morajo biti med seboj povezana z najmanj dvema nosilcema;

5)

avtomatična vrata morajo biti izdelana tako, da ne morejo s svojim čelnim robom poškodovati potnikov.

Zaporna sila avtomatičnih pomičnih vrat ne sme biti večja kot 15 kp. Energija posameznega krila praviloma ne sme presegati 0,4 kpm.

Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena sme energija posameznega krila vrat presegati tudi 1 kpm, če so vrata izdelana tako, da avtomatično vključijo nasprotno smer (odpiranje), če naletijo na oviro.

43. člen

Pomična vrata, ki se upodabljajo za vzdrževanje naprave dvigala ali ob nevarnosti, morajo biti zaklenjena in imeti varnostni kontakt za kontrolo zapiranja oziroma za ustavitev dvigala, brž ko so odprta.

44. člen

Če je spodnji del voznega jaška globok več kot 2,5 m, mora biti na ravnini dna narejen poseben vhod z vrati za vzdrževanje dvigala.

45. člen

Če so postaje dvigala oddaljene med seboj več kot po 15 m in ni možnosti za prehod v sosedno dvigalo, mora biti med postajami napravljen pomožni izhod z vrati, ki imajo električno ali kakšno drugo ustrezno ključavnico in električno blokado; pri tem razdalja med dvema sosednima izhodama ne sme biti večja kot 15 m.

46. člen

Podest pred vrati voznega jaška mora biti širok najmanj dvakrat več, kot so široka krila vrtljivih vrat, vendar ne manj kot 1.2 m.

Podest pred pomožnimi vrati voznega jaška ne sme biti širok manj kot 1 m.

47. člen