TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijani del prvostopenjske sodbe (točka II. in III. izreka) potrdi.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

 

Materialnopravno zmotno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, da je zakonska ureditev Zakona o gospodarskih družbah (250. člen ZGD-C), ki je veljala v času sklenitve pogodbe med pravdnima strankama in je urejala pravico do odpravnine zaradi predčasnega odpoklica, sama po sebi izključevala morebitne zahtevke iz naslova škode, ki naj bi nastala članu uprave zaradi predčasnega odpoklica člana uprave. Navedena določba namreč ni izključevala uporabe določbe 2. odstavka 765. člena ZOR in v tem okviru odškodninskega zahtevka, v kolikor za odstop ne bi bilo utemeljenih razlogov. Pojmovno ni mogoče enačiti izgubljenega dobička s celotnim zneskom, ki bi ga tožeča stranka prejemala v roku dveh let do predvidenega izteka pogodbe kot nadomestilo za opravljeno delo pri toženi stranki. V skladu s 3. odstavkom 266. člena ZOR je pri opredelitvi obsega odškodnine potrebno upoštevati tudi koristi, ki jih je tožeča stranka imela od prekinitve pogodbe.