TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

"Zavrne se tožbeni zahtevek:

"1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 28. 2. 2018, ki je bila podana dne 13. 11. 2018 in tožeči stranki vročena istega dne, je nezakonita in se razveljavi.

2. Tožeči stranki delovno razmerje ni prenehalo z dnem 13. 11. 2018, ampak še vedno traja.

3. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh tožeči stranki za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati neprekinjeno delovno dobo ter pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije urediti vpis zavarovalne dobe v matično evidenco.

4. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh tožeči stranki za ves čas, ko ni delala, priznati vse pravice iz dela, kot če bi delala, vključno z nadomestilom plače v dogovorjenem bruto mesečnem znesku, od bruto zneskov obračunati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine, neto zneske pa izplačati tožeči stranki, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec.

5. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške tega postopka v roku 15 dni od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, od tedaj dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnik je storil očitano dejanje. Pristopil je do sodelavke in jo verbalno napadel ter žalil z besedami, da "so vse kelnarce nesposobne, nevzgojene in grde, goni se nekam in jebem ti mater, zaključi že blagajno, ker ne bo štel denarja ob 22h." S tem je naklepno storil hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), saj po naravi stvari ni mogoče takega dejanja storiti nenaklepno.

Tožnikovo ravnanje v razmerju do sodelavke pomeni kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, z njim pa je tožnik izpolnil tudi znake kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ. Njegove besede in obnašanje ob tem, ko jih je izrekel, izraža vrednostno sodbo oziroma mnenje o sodelavki, ki je tudi objektivno žaljivo. Sporočilo tožnika glede na uporabljene besede oziroma besedne zveze po naravi stvari ne more imeti podlage v dejstvih, prav tako dejanja drugače kot naklepno ni mogoče storiti. Naslovnica žaljivega sporočila pa je to sporočilo tudi subjektivno dojemala kot žalitev in verbalni napad, po katerem se je počutila neprijetno, celo grozno, ter osramočeno, enako tudi toženec kot njen delodajalec. Glede na navedeno je tožnik s tem dejanjem izpolnil tudi znake kaznivega dejanja razžalitve.