TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se razveljavi del točke I izreka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 7. 2020 in odločitev o trajanju delovnega razmerja do 31. 8. 2020, ter točke II, III in IV izreka ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se pritožba zavrne in se potrdi nerazveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Odločitev o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je toženka podala tožnici 21. 5. 2020, je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da je toženka le mesec dni po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici sklenila delovno razmerje z drugim kuharjem in kot kuharja najela še študenta, ki je delal tudi v gostilni, v kateri je delala tožnica, zaradi česar toženka ni dokazala, da bi prenehala potreba po tožničinem delu.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 94. člen ZDR-1 in na tej podlagi štelo, da je bila na podlagi redne odpovedi tožnica upravičena le do 30-dnevnega odpovednega roka, saj so v tej določbi urejeni le minimalni odpovedni roki, zato se lahko delavec in delodajalec dogovorita za daljši odpovedni rok. Glede na to zmotno materialnopravno stališče je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da se je odpovedni rok po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iztekel že 26. 6. 2020 (oziroma da je bilo delovno razmerje podaljšano do 4. 7. 2020), zaradi česar je neutemeljeno štelo izredno odpoved za nezakonito že zato, ker je toženka v izredni odpovedi tožnici očitala kršitve (izostanek z dela ter opravljanje dela za drugega delodajalca), ki naj bi jih ta storila že po prenehanju delovnega razmerja med njima. Posledično je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede vsebine očitkov, ki jih je toženka naslovila na tožnico v izredni odpovedi, ki ji jo je podala v času trajanja odpovednega roka po prejšnji, redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.