Akt o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom

1168. Akt o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom

Na podlagi šestega odstavka 259. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) Agencija za energijo izdaja

A K T
o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom

(vsebina)

Ta akt določa postopke in načine monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom (v nadaljnjem besedilu: kakovost oskrbe), načine in roke posredovanja podatkov Agenciji za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) ter postopek in način presoje monitoringa kakovosti oskrbe ter ukrepe za njegovo izboljšanje.

Podatki o kakovosti storitev z zemeljskim plinom (v nadaljnjem besedilu: kakovost storitev) operaterjev sistemov so podatki, ki obsegajo parametre o neprekinjenosti oskrbe in komercialni kakovosti in so namenjeni podpori izvajanju regulatornih nalog agencije.

(namen)

Namen tega akta je:

zagotoviti pravilno in poenoteno registracijo časov, potrebnih za izvajanje storitev, beleženje prekinitev oskrbe v prenosnem sistemu zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem) in distribucijskem sistemu zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem);

zagotoviti primerljivo, zanesljivo in preverljivo poročanje o parametrih kakovosti storitev, ohranjati ali izboljšati kakovost storitev na državni ravni oziroma zmanjšati razlike v kakovosti storitev med območji distribucijskih sistemov;

spodbujati enako obravnavo kakovosti oskrbe uporabnikov sistema, v zaprtih distribucijskih sistemih in v javnih sistemih.

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. in 159. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14, v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:

– lastni vzroki: so vzroki nastanka prekinitev, ki jih ni
mogoče opredeliti kot tuje vzroke ali
višjo silo in so lahko posledica
vzdrževanja, gradnje, nepredvidene
situacije ali dotrajanosti;
– načrtovan dogodek:je namenska sprememba obratovalnega
stanja sistema, ki lahko ima za posledico
motnjo ali prekinitev dobave zemeljskega
plina;
– nenačrtovan je naključna sprememba obratovalnega
dogodek: stanja sistema, ki ima za posledico
motnjo ali prekinitev dobave zemeljskega
plina;
– pritožba: je pisno obvestilo uporabnika sistema, ki
se ne strinja z delom ali kakovostjo
storitve operaterja sistema;
– SAIDI: je parameter povprečnega trajanja
prekinitev oskrbe v sistemu;
– SAIFI: je parameter povprečne frekvence
prekinitev oskrbe v sistemu;
– tuji vzroki: so vzroki, ki jih je povzročila tretja
oseba;
– višja sila: je naravni dogodek izven stvari in zunaj
okvira dejavnosti operaterja sistema
(padavine, plaz, požar, poplava, potres
ali druge naravne nesreče, ob katerih so
bile razglašene krizne razmere), katerega
učinka na prekinitev oskrbe ni mogoče
preprečiti z vidika (ne)pričakovanosti.
Višja sila je lahko tudi nenaravni
dogodek (npr. vojna), ob katerem so
razglašene krizne razmere.

(obseg posredovanja podatkov)

Operaterji sistema posredujejo agenciji podatke o kakovosti storitev, in sicer podatke o:

neprekinjenosti oskrbe in

komercialni kakovosti.

Podatki iz prejšnjega odstavka so podrobneje opredeljeni v II. in III. poglavju tega akta.

(poročanje)

Operaterji sistema agenciji do 15. februarja za preteklo koledarsko leto sporočajo:

podatke o neprekinjenosti oskrbe, kot so opredeljeni v II. poglavju tega akta;

podatke o komercialni kakovosti, kot so opredeljeni v III. poglavju tega akta.

Operaterji sistema sporočajo agenciji podatke iz prejšnjega odstavka v skladu z aktom, ki ureja način posredovanja podatkov in dokumentov izvajalcev energetskih dejavnosti. Poročilo vsebuje tudi izsledke analiz neprekinjenosti oskrbe in komercialne kakovosti.

Agencija s pomočjo vnaprej pripravljene predloge predpiše obliko, v kateri morajo operaterji sistema oddati poročilo.

Podlaga za posamezne analize so podatki letnega poročanja ter drugi podatki, ki jih operaterji sistema uporabljajo za izvajanje nadzora kakovosti storitev.

Operaterji sistema na svojih spletnih straneh javno objavijo poročilo v 30 dneh po oddaji poročila agenciji.

(vodenje in hramba podatkov o kakovosti storitev)

Vse potrebne podatke za izračun parametrov kakovosti storitev operaterji sistema vodijo in hranijo najmanj za obdobje treh regulativnih okvirov oziroma najmanj deset let. Operaterji sistema so za čas trajanja tega obdobja dolžni voditi in hraniti tudi vso razpoložljivo dokumentacijo o pritožbah uporabnikov sistema.

(spremljanje parametrov)

Z namenom monitoringa neprekinjenosti oskrbe operater sistema spremlja čas trajanja vseh prekinitev in pogostost vseh prekinitev.

Predloga, ki jo za namen poročanja operaterjev sistema pripravi agencija, omogoča operaterjem sistema poročanje neprekinjenosti oskrbe, in sicer:

čas trajanja prekinitev delovanja sistema in

pogostost prekinitev delovanja sistema.

Podatke iz prejšnjega odstavka operater sistema uporabi za izračun naslednjih parametrov neprekinjenosti oskrbe:

SAIDI in

SAIFI.

Operaterji sistema, ki agenciji poročajo o neprekinjenosti oskrbe, so dolžni zagotoviti podatke za spremljanje parametrov neprekinjenosti oskrbe, ki zagotavljajo razvrstitev vrednosti parametrov glede na vzroke prekinitev.

Operater sistema opredeli vzroke prekinitev, ki se delijo na načrtovane in nenačrtovane dogodke na omrežju in imajo za posledico prekinitev oskrbe uporabnika sistema.

Operater sistema opredeli nenačrtovane dogodke na omrežju, ki se delijo na višjo silo, tuj vzrok in lastni vzrok.